Tiskane izdaje
Skupina astronomov iz Anglo-avstralskega observatorija (AAO) v Siding Springu v Novem Južnem Walesu je potrebovala skoraj desetletje za sestavljanje zemljevida galaksij, ki so najbližje naši Rimski cesti. Na tem delnem zemljevidu vesolja je 125.071 galaksij na območju južnega neba, ki so različnih oblik in velikosti, nekatere so bolj svetle, druge manj, od našega planeta pa so oddaljene približno dve milijardi svetlobnih let. »Galaksije smo na zemljevid postavili zelo premišljeno, kar pomeni, da so tako oddaljenosti med njimi kot tudi razdalje do naše galaksije natančno izračunane. S prispodobo bi lahko to opisal kot posnetek ogromne črede živali v afriški ravnici. Na posnetku vidimo, h kateremu napajališču se odpravlja vsaka žival v tej čredi in kako hitro se giblje. V našem primeru to pomeni, da vemo, kje so določene galaksije na južnem nebu, kam so namenjene in kako hitro potujejo,« je podvig slikovito opisal Heath Jones, astronom iz AAO.
Astronomi, ki so že pred pol stoletja opazovali spiralne galaksije, so ugotovili, da se večina vrti izredno hitro, tako da jih mora držati skupaj neka nevidna snov, ki je z napravami ni mogoče zaznati, sicer bi se že razbežale. Temna snov, o kateri imamo nekaj posrednih dokazov in cel kup nepreverjenih teorij, očitno deluje na galaksije. »Temna snov je nedvomno temeljna sestavina vesolja. Lahko bi rekli, da je to nekakšno lepilo, ki drži skupaj zvezde in galaksije, saj preprečuje zvezdam, da bi se razbežale iz galaksij, tem pa, da bi se razbežale iz jat. Prav tako domnevamo, da je temna snov tisti nevidni vodnik, ki usmerja gibanje skupine galaksij in jih povezuje v jate,« je prepričan Heath Jones.
Celotni članek, v katerem opisujemo tudi, zakaj se meja med Zemljinim ozračjem in vesoljem po izračunih znanstvenikov z Univerze Calgary začenja 118 kilometrov nad našim planetom, lahko preberete v prilogi Znanost.
