Prve živali, ki so iz vodnega okolja prišle na kopno, so se verjetno samo plazile, podobno kot današnji tjulnji in mroži, niso pa mogle dvigniti telesa od tal in se premikati oziroma hoditi s pomočjo okončin.
To je ugotovila skupina britanskih raziskovalcev s Kraljevega kolidža za veterino in Univerze Cambridge. Izdelali so računalniški 3D-model skeleta zgodnjega tetrapoda (ichthyostega), ki je živel pred približno 360 milijoni let, in sicer na podlagi fosilnih kosti, ki so jih digitalno ločili od okoliških kamnin. Za primerjavo so izdelali računalniške modele iz podobnih in danes živečih živalskih vrst, kot so tjulnji, močeradi in krokodili.
Ugotovili so, da ima njihov model tertrapoda veliko gibljivost, hkrati pa, da takšna žival ni mogla premikati kolkov in ramenskih delov prednjih nog v vzdolžni smeri, da bi lahko hodila. »To nas napeljuje k sklepu, da so se okončine razvile, preden so te živali lahko hodile,« pojasnjuje dr. Stephanie Pierce, glavna avtorica študije, ki je objavljena v najnovejši številki revije Nature.
Zamisel, ki jo neredko vidimo v poljudni literaturi in filmskih upodobitvah zgodnjega življenja na kopnem, ko naj bi živali iz vodnega okolja dobesedno prikorakale na obalo, torej ni pravilna.
Omenjena raziskava je omajala še eno nedavno odkritje. Pred dvema letoma so na Poljskem odkrili približno 400 milijonov let stare odtise štirinožne živali, ki zelo spominjajo na tetrapodove. Očitno gre za odtise, ki jih je naredila neka popolnoma druga, verjetno še neznana živalska vrsta.