Zlovešča podoba pregrete severnoameriške celine

Sedež ameriškega Raziskovalnega programa globalne spremembe ni daleč od Bele hiše, je pa zunaj trikotnika treh vrhov političnega življenja v ZDA, poleg Bele hiše še Kapitola in State Departmenta, ki smo jih dvanajst posebej vabljenih novinarjev iz Evrope obiskali ob začetku naše poti po ZDA - ta naj bi nas seznanila z odzivi velesile na podnebne spremembe. Po obisku zgoraj omenjenih treh vrhov političnega odločanja na severnoameriški celini, ki v mnogočem krojijo usodo tudi preostalega sveta, smo po pogovorih z zanimivimi sogovorniki ostali zvezanih rok - pripomba »off the record«, ni za objavo, nam je preprečevala, da bi slišano tudi citirali. Morda nas je prav zato presenetilo obilje podatkov, s katerimi so nam tu postregli, da jih uporabimo, kakor koli želimo. Podatki iz skoraj 200 strani obsegajočega poročila z naslovom Vplivi globalnih podnebnih sprememb v ZDA so zato toliko siloviteje treščili v nas. Gre za poročilo, ki ga je za ameriškega predsednika in kongres v imenu Nacionalnega sveta za znanost in tehnologijo nedavno pripravil ameriški Raziskovalni program globalnih sprememb, podpisala pa sta ga direktor pri Uradu Bele hiše za znanstveno in tehnološko politiko dr. John Holdren in administratorka slovite Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) dr. Jane Lubchenco. Napisalo ga je 28 znanstvenikov iz 16 vladnih znanstvenih laboratorijev in z vodilnih ameriških univerz. Kot zbirka dela vladnih znanstvenih agencij poročilo ponuja doslej najpodrobnejšo podobo, kakšne bodo ZDA ob koncu tega stoletja - če ne bo ničesar storjenega za omejitev izpustov toplogrednih plinov.

In kakšna je ta podoba? Če bi jo ocenjevali z dotikom, bi rekli, da je nekako zlovešče topla, samo na pogled pa bi ocenili, da so kontrasti ostrejši: tam, kjer je danes suša, bo konec stoletja še bolj suho, tam, kjer je danes deževje, bo konec stoletja še bolj lilo. Ogrevanje ozračja, ki smo mu tudi po podatkih tega poročila nedvomno priča že danes, se bo namreč na ameriški celini (in zelo verjetno tudi drugje po svetu) do konca stoletja še povečalo, in sicer z 1,6 stopinje C na 12 stopinj C, odvisno od tega, ali bodo uvedeni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ali ne.

Tak dvig temperature se v naravi pokaže v neznanskih razsežnostih in posledicah. Te segajo od migracij gozdov do migracij bolezni, da ne govorimo o posledičnih migracijah ljudi in z njimi povezanih socialnih posledicah. Slika ZDA ob koncu stoletja, če ne bo nič narejeno proti izpuščanju toplogrednih plinov v ozračje, utegne torej biti zelo sprevržena. Ob tem, da globalne podnebne spremembe ne upoštevajo ne državnih ne geografskih mej, lahko podobno pričakujemo še drugod po svetu.

Spremembe na domačem dvorišču

V ZDA, kot kaže, imajo še poseben učinek zato, ker prvikrat doslej podrobno opredeljujejo učinke podnebnih sprememb po posameznih geografskih območjih - tako tematiko prenašajo neposredno na domača dvorišča. Že bežen prelet zemljevida ZDA z vrisanimi učinki podnebnih sprememb pokaže, da bodo tako rekoč povsod imeli težave z vodo. Te bo ali preveč ali premalo, v obeh primerih pa verjetno tudi ne bo ustrezne kakovosti. Predvsem bo toplejša, kar bo kot padec domin vplivalo na naravo in na gospodarstvo, ki je odvisno od naravnih virov. Torej predvsem na gozdarstvo, pridobivanje energije, kmetijstvo, ekosisteme, pa tudi na transport in zdravje prebivalstva.

Na severovzhodu ZDA bosta izjemna vročina in upadanje kakovosti zraka povečala zdravstvene težave ljudi, močno bodo prizadeti proizvodnja mleka, javorjevega sirupa in pridelava sadja, pogostejše bodo poplave zaradi dviga morske gladine, hudih nalivov in neviht, manj snega bo onemogočilo zimsko rekreacijo, ribolov se bo premaknil severneje. Srednji zahod ZDA bodo prizadevali vročinski valovi, slaba kakovost zraka, povečalo se bo število mrčesa in bolezni, ki jih širi onesnažena voda. Zmanjšana količina voda v Velikih jezerih bo prizadela ribištvo, infrastrukturo, plaže in ekosisteme, izmenjavale se bodo poplave in pomanjkanje vode. Poplave, suše, insekti in plevel bodo ogrožali kmetijstvo, bolezni in vdor tujih invazivnih vrst pa ribe in divjad. Osrednja območja ZDA bodo priča višjim temperaturam, ostrejšim sušam in pomanjkanju vode. Slednje bo zlasti prizadelo kmetijstvo, a tudi avtohtono rastlinstvo in živalstvo.

Na severozahodu ZDA bo manj snežnih padavin pomenilo upad poletnih vodotokov, zaradi česar bo trpela oskrba z vodo za gospodinjske potrebe in potrebe proizvajanja električne energije. Pogostejši gozdni požari in več mrčesa bodo ogrozili ekosisteme in gozdarstvo, toplejši vodotoki ne bodo več primerna bivališča za losose in druge hladnovodne ribe, porast vodne gladine pa bo povečal erozijo in izgubo zemlje. Na Aljaski bodo poletja bolj vroča in bolj suha s povečanim izsuševanjem, ki bo presegalo padavine. To bo povzročilo pogostejše gozdne požare in namnožilo mrčes. Jezera bodo upadla, taljenje permafrosta bo ogrozilo infrastrukturo. Vasi bodo poleg tega bolj ogrožene zaradi pogostejših obalnih neviht, ob kruh pa bodo ljudi spravile še migracije rib oziroma spremembe ribjih vrst.

Na otokih, ki bodo ogroženi z dvigom morske gladine, bodo imeli poleg tega težave zaradi pomanjkanja pitne vode in sprememb v obalnih in morskih ekosistemih, ki bodo zlasti slabo vplivale na turizem in ribištvo. Na jugozahodu ZDA bo pomanjkanje vode povzročilo številne konflikte, naraščajoča temperatura, suše, požari in vdor invazivnih vrst bodo pospešili spreminjanje pokrajine, pogostejše in močnejše poplave bodo ogrožale prebivalstvo, ekosisteme in infrastrukturo, zaradi česar se bodo verjetno zmanjšale možnosti za turizem in rekreacijo.

Na obalnih območjih bodo doživeli znatno povišanje morske gladine, kar bo ogrozilo številna obalna mesta. Več pomladne odtočne vode in toplejša voda bodo povečali sezonsko pomanjkanje kisika v obalnih ekosistemih. Višje temperature in zakislevanje oceana bodo ogrozili koralne grebene, spremenjeni oceanski tokovi pa bodo prizadeli obalne ekosisteme. Na jugovzhodu bo porast temperature zraka in vode močno obremenila ljudi, rastlinstvo in živalstvo. Ker bo na razpolago manj vode, bodo zelo verjetno utrpeli veliko škodo gospodarstvo in naravni sistemi. Porast morske gladine in močnejši orkani bodo močno ogrozili ljudi in naravo. Vsi varnostni pragovi bodo verjetno preseženi, kar bo povzročilo znatne motnje v ekosistemih in njihovi gospodarski rabi.

Ni torej kraja v ZDA, ki ga podnebne spremembe ne bi prizadele. »Upokojenski scenarij«, ki danes prevladuje med srednjim in visokim slojem v ZDA, to je preživeti upokojenska leta na Floridi, v tamkajšnjem blagem podnebju (in njegova varovalka: če ne na Floridi, pa kje drugje), se ob branju tega poročila sesuje. Podnebne spremembe so že tu - povsod po ZDA. Kako neprijetni bodo njihovi vplivi v prihodnjih letih, bo odvisno od emisij toplogrednih plinov zaradi človekovih dejavnosti, od kurjenja fosilnih goriv do deforestacije.

Koliko bi stalo upoštevanje in koliko neupoštevanje predpisov?

Kakšne bodo te emisije, bo v mnogočem odvisno od tehnoloških možnosti in zlasti od predpisov. Tehnološke možnosti, če niso ravno poceni, namreč ne bodo uporabljene, če jih ne bodo zahtevali predpisi. Koliko bi stalo njihovo upoštevanje in koliko neupoštevanje? Zanimivo vprašanje, ki ga pričujoče poročilo s teoretične ravni prvič prestavlja v prakso. Ponuja namreč dva scenarija ozirom oceni: kakšne bodo ZDA, če bodo emisije toplogrednih plinov še naprej razmeroma visoke, in kakšne bodo, če bodo občutno znižane. Primerjava med njima pokaže, kako se tok podnebnih sprememb lahko upočasni in ublaži (preprečiti jih ne moremo), če bodo države predpisale omejitev izpustov toplogrednih plinov.

Poročilo, čeprav v načelu nevtralno, prepričuje, da naj ameriški kongres in senat, ki prav zdaj razpravljata o sprejetju predpisov za omejitev emisij toplogrednih plinov, sprejmeta omenjene predpise, ki bi ne nazadnje omogočili kredibilnejšo vlogo ZDA na decembrskih pogajanjih o novem mednarodnem sporazumu za omejitev izpustov toplogrednih plinov v Københavnu. Bo kaj koristilo, če bodo ZDA imele te predpise v žepu, ko bodo prišle na Dansko? Vprašanje, na katero smo v State Departmentu in v senatu dobili odgovor samo »off the record«, smo zastavili tudi direktorju Raziskovalnega programa globalnih sprememb in podpisniku omenjenega poročila dr. Johnu Holdrenu.

»Gotovo bi bilo zelo koristno, ko bi zakonodaja že bila sprejeta v kongresu ali vsaj v senatu še pred konferenco v Københavnu,« se je neposrednemu odgovoru izognil tudi dr. Holdren. »To bi omogočilo ZDA, da prevzamejo vodstvo na teh pogajanjih. Kot glavni del našega programa pa vidim razvoj sodelovanja in tehnologij, ki nam bodo omogočile uresničiti cilje ob nižjih stroških.«

Bi ustreznejše javno mnenje pomagalo, da bi bila zakonodaja, ki se zdaj prebija skozi zapleteno »pokrajino« pogajanja v kongresu, hitreje sprejeta? Dr. John Holdren odkimava: »Raziskave javnega mnenja vztrajno kažejo, da velika večina Američanov razume, da so podnebne spremembe resnične in da smo v precejšnjem delu sami odgovorni zanje. Strinjajo se, da je treba ukrepati. Torej ne vidim problema v tem, da je treba prepričevati ljudi. Gre bolj za pogajanja znotraj kongresa, za interese, prepletene z zasebnim sektorjem, z naftnimi družbami, z industrijo, ki nima enotnega mnenja. Tako sta dve veliki elektroenergetski družbi pred dnevi izstopili iz gospodarske zbornice zaradi njenega nasprotovanja spremembi zakonodaje.«

Po njegovih besedah je pomembno, da administracija nedvoumno priznava, da je problem podnebnih sprememb resničen, da se zaostruje in da je ukrepanje nujno. »Za zadnje pa potrebujemo sodelovanje vseh onesnaževalcev,« poudarja dr. Holdren. »Potrebujemo gospodarsko širok obvezujoč pristop k zmanjšanju emisij. Menim, da ga bomo dobili. Sem optimist in upam, da se bo to zgodilo še pred Københavnom. Ko bomo v ZDA sprejeli ustrezne predpise, lahko pričakujemo, da nam bodo sledile tudi druge velike države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Po mojem je ameriško vodstvo pomembno. Doslej ga ni bilo, zdaj ga želimo zagotoviti.«

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela