Zoom, bum in njegove bombe

Aplikacija Zoom omogoča, da se lahko večje število ljudi – za računalnikom ali pametnim telefonom – ob istem času »sreča« v živo. Uporabniki s tako rekoč nič tehničnega znanja se lahko enostavno priključijo sestanku s klikom na povezavo in že gledajo v zaslon, kjer se pojavijo znani obrazi, s katerimi lahko začnejo pogovor. Platforma je v času pandemije, ko ljudje vse socialne stike (službene, šolske, prijateljske) v izolaciji in karanteni prisiljeno opravljajo od doma, doživela eksplozivno rast uporabe in pravzaprav že velja za vodilno orodje za videokonference.

Priljubljenost aplikacije je dvignilo dejstvo, da deluje po tako imenovanem »freemium modelu«, kar pomeni, da je osnovna različica aplikacije brezplačna in omogoča izvedbo največ 40-minutnih videokonferenc z do sto udeleženci hkrati (za dlje časa trajajoča videosrečanja z več kot sto udeleženci je platforma plačljiva). Podjetje Zoom Video Communications, ki ga je leta 2011 ustanovil Eric Yuan, je zadnje mesece doseglo skoraj 535-odstotno rast dnevnega prometa. Decembra 2019 so našteli deset milijonov dnevnih uporabnikov, marca 2020 pa že 200 milijonov.


 

Zoom tudi v slovenskih šolah

»V danem trenutku aplikacijo Zoom zelo težko kritiziramo, saj gre za relativno novo, trendovsko aplikacijo, ki se jo množično uporablja premalo časa, zato je posledično narejena z več varnostnimi »luknjami« in je ob bliskoviti porasti uporabe toliko več priložnosti za neprijetnosti. Če jo postavimo ob bok »veteranskim aplikacijam«, kot so Google Hangouts, Viber, Facebook Messenger ipd., moramo vedeti, da imajo te za seboj veliko finančno podporo in jim je v nekaj letih uspelo uspešno zakrpati varnostne nepravilnosti,« nam je pojasnil Tilen Dominko iz zavoda Varni internet, kjer uporabnikom spleta predajajo dragoceno znanje o varni, odgovorni in učinkoviti uporabi spleta ter mobilnih naprav.

»Za osnovne potrebe z do 45 minutami, kolikor traja brezplačna videokonferenca, je to več kot dovolj. Verjamem pa, da jo bodo v letu ali dveh dodobra uredili. Vedeti moramo, da smo se čez noč znašli v situaciji in začeli šolanje na daljavo, pravzaprav nismo vedeli, kaj vse to to pomeni. Danes v Sloveniji ni enotnega sistema šolanja na daljavo, nekateri učitelji videokonference izvajajo prek sistema Cisco WebeX​, drugi prek Microsoft Teams, spet tretji se poslužujejo Zooma.
 

Zaradi varnostnih težav pod plazom kritik

Aplikacija Zoom se je ob izredno povečani uporabi ob pandemiji koronavirusa znašla pod plazom kritik zaradi varnostnih težav in številnih vprašanj glede zasebnosti. Odkrite so bile nekatere varnostne ranljivosti odjemalcev za operacijska sistema​ Windows in macOS​, ki omogočajo krajo gesel, nepooblaščen dostop do kamere in mikrofona ali pridobitev skrbniških pravic na računalniku. Videokonference so lahko zmotile tudi tako imenovane zoombombe (fotobombe), katere so se nenadoma nepovabljeno pojavile na konferenci in oddajale neprimerne vsebine (pornografijo). Problematično pa še vedno ostaja pomanjkljivo šifriranje, ki je zelo pomembno za podjetja, organizacije in vlade, ki želijo storitev uporabljati za zaupne konference.



Celo FBI je poleg številnih strokovnjakov priljubljeno videokonferenčno platformo vzelo pod drobnogled. Zoom trenutno izvaja 90-dnevni program za popoln pregled svojih varnostnih in zasebnih politik, naznanili pa so, da so nekatere težave s posodobitvijo že odpravili.

Uporabo so zaradi številnih vprašanj glede zasebnosti in varnosti doslej prepovedali v podjetjih in organizacijah, kot so SpaceX, NASA in Google (ponuja konkurenčno storitev Google Meet). Platformo so medtem prenehali uporabljati tudi v singapurskih šolah in šolah nekaterih zveznih ameriških državah (New York, Nevada idr.) Uporabo aplikacije so prepovedale vladne službe v Tajvanu in nemško zunanje ministrstvo, ameriški senatorji pa so uporabo priljubljenega orodja odsvetovali.
 

In Slovenija?

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-Cert je v zvezi z aplikacijo objavil, da so bile na začetku aprila​varnostne ranljivosti z različico 4.6.9. odpravljene, ta se bo uporabnikom namestila samodejno. Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa so sporočili, da šole lahko na portalu Slovensko izobraževalno omrežje dobijo informacije o uporabi orodij za izobraževanje na daljavo, navedeno je tudi, da je Arnes postavil nov, zmogljivejši videokonferenčni sistem, ki je na voljo samostojno in v spletnih učilnicah. »Sistem je prožen in zmore tudi povečano število uporabnikov.«