Afera kalij: Skaljeni odnosi med zdravniki

A so oklevali glede poročanja, prikrivali dogodek in kljub jasnim pravilom preskakovali vrstni red obveščanja odgovornih.

Zdravnik Radan, ki mu je zdravniška zbornica izrekla javni opomin, je januarja za Delo povedal: »Že naslednje jutro je vedel tudi predstojnik Švigelj in tudi kolegica iz ožjega tima, ki je ne bom imenoval. Oba sta vedela, da je kalij tekel. Veste, to je huda stvar. A odzivi so bili medli. Takrat bi ali Švigelj ali kolegica morala nujno odrediti obdukcijo. Ker tega nista naredila, sem raztegnil provokacijo še v ves naslednji teden. Tudi ko sem povedal drugim, ni bilo reakcij. Šel sem k profesorju Grosku in povedal isto zgodbo. Reagiral je neodzivno, rekel, da se še slišiva, da se bo posvetoval s kolegi.«

Po teh podatkih bi morali pristojni nemudoma začeti raziskovati, kaj je šlo narobe in kje se je zataknilo, da so vsi vpeljani varnostni mehanizmi odpovedali. A namesto da bi opravili sistematično analizo globljih vzrokov za napake, predlagali ukrepe, da bi jih v prihodnje preprečili, se ob tem trudili izboljšati komunikacijske šume med zaposlenimi in poiskali resnično odgovorne za nastalo zmedo, so ubrali lažjo pot. Odsekali so glavo objektivno odgovorni osebi ter v kolektiv in že tako skrhane odnose vnesli nove razloge za slabo voljo in razočaranja.

Sankcije brez analiz

Ljubljanski klinični center smo vprašali, ali obstaja analiza o tem, kdo je po spornem Radanovem ravnanju kršil predpise o obveščanju oziroma poročanju ter zakaj je do tega prišlo in ali so na to temo naredili interni strokovni nadzor. »Ker policijska preiskava še poteka, zadeve ne komentiramo. S stališča delovnopravnih razmerij pa je vodstvo UKC Ljubljana reagiralo skladno s pristojnostmi in predpisi,« so pojasnili. Z delovnega mesta kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo (KOVNINT) je bila torej, skladno s predpisi, razrešena Bojana Žvan, ki o dogajanju v zvezi z Radanom sploh ni bila obveščena. Čeprav bi morala biti po pravilih med prvimi, je bila zadnja. Zato je morala 5. februarja v pičlih nekaj urah predati posle novoimenovani vedejevki Janji Pretnar Oblak. Ta je, mimogrede, v preteklosti delala v medicinskem centru Septum brez soglasja UKC, in to v času, ko je imela tam skrajšani delovnik zaradi starševstva.

Z domnevnim mobingom nad Žvanovo, ki je pretekli teden podpisala novo pogodbo o zaposlitvi z nekaj odstotki nižjo plačo, se bo zdaj ukvarjal inšpektorat za delo.

Afera s kalijem je Radana stala zaposlitve, z mesta vodje oddelka intenzivne terapije pa odnesla še Viktorja Šviglja. Strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek je ponudil odstop, a ga vodstvo kliničnega centra ni sprejelo. Vodušek nam je pred časom pojasnil, da bo nadaljeval delo, dokler bo imel zaupanje nadrejenih in kolegov. Kaj se je zgodilo s preostalimi zdravniki, ki prav tako niso spoštovali uveljavljenih pravil obveščanja (organizacijskega predpisa glede komuniciranja v primeru izrednega dogodka) niti svojih pogodb o zaposlitvi, v katerih imajo navedeno, da morajo spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoja življenja in zdravje ter življenja in zdravje drugih oseb, ter da morajo v primeru ogrožanja življenja poročati tudi generalnemu direktorju kliničnega centra? Nič.

Z razrešitvijo Žvanove naj bi bilo pravici zadoščeno! Ona bi že zato, ker je bila predstojnica oddelka, morala vedeti za dogodek, čeprav je niso obveščali. Predvideti bi morala svojevrsten eksces zdravnika in, če karikiramo, o njem, še preden se je zgodil, obvestiti pristojne. Potem bi jo morda obdržali na položaju. Glede na splet dogodkov pa je velika verjetnost, da je tam niso več hoteli. Že dolgo se namreč šušlja, da z Voduškom nista v najboljših odnosih in da je bil primer Radana odlična priložnost, s katero so se je hoteli otresti.

Zgolj za primerjavo 'enakih meril' glede sankcij naj omenimo še, da je bil zdravnik Fajko Bajrović, ki je nadomeščal Žvanovo v času njene odsotnosti in o dogajanju prav tako ni bil obveščen, imenovan v komisijo za interni strokovni nadzor, ki je ugotavljala spornost Radanovega ravnanja. Žvanova se kot Radanova predpostavljena ni mogla ­pogovoriti z njim.

Pravnik za preskok vrst

Iz zgornje sheme, ki je nastala na podlagi številnih podatkov in pričanj zdravnikov pred komisijo, bode v oči 'časovno okno' treh dni, ko se ni glede informacij, ki jih je podal Radan, zgodilo nič. Kolegi so bili nad tem, kar jim je povedal, očitno tako pretreseni, da so morali zadevo prespati. Največ časa za premislek si je vzel Štefan Grosek, predsednik komisije za medicinsko etiko. Čeprav ga je Radan obvestil že v petek, 19. decembra okoli 10. ure, je čakal še na Švigljev odziv. Sestanek komisije je bil tako sklican šele tri dni za tem, ko je Groska obiskal Radan.

Groska smo vprašali, s kom se je v tem vmesnem času posvetoval o problematiki, a nam ni odgovoril. Je pa zanimivo, da sta s pravnikom Blažem Ivancem, sicer predavateljem upravnega prava in prava javne uprave na zdravstveni fakulteti, Šviglju svetovala preskok čakalne vrste pri obveščanju nadrejenih. Namesto k Žvanovi sta ga poslala k Vodušku. »Ta je presegel svoje pristojnosti z vpletanjem v zadevo oziroma s tem, da o dogajanju ni telefonsko obvestil ne mene ne mojega namestnika,« je za Delo povedala razrešena ­predstojnica.

Če drži Radanova navedba, da mu je Švigelj, potem ko se je od njega poslovil, dejal, da je škoda, da se je to zgodilo, in da se najverjetneje ne bi, če ne bi šel do Groska, so skušali prikriti dejanje. Iz analize in prebrane dokumentacije izhaja, da gre velik delež zahvale temu, da informacija o sporni uporabi kalija ni ostala med štirimi stenami, pripisati radovednosti pogumne specializantke Ajše Repar, ki so jo celo prosili, naj o zadevi ne govori. In to v ključnih trenutkih. Pa bi obdukcija sploh kaj spremenila, če se zavedamo, da z njo verjetno ne bi mogli z gotovostjo potrditi,­ da je smrt 83-letnega bolnika povzročil kalij?

Na telesu umrlega menda zaradi propadanja celic in izstopanja kalija težko objektivno določijo njegovo koncentracijo. Jože Balažic, predstojnik inštituta za sodno medicino, ki je bil tudi predsednik komisije za interni nadzor nad Radanovim delom, je pojasnil, da bi bilo z analizo mnogo več možnosti za določene ugotovitve kakor brez nje: »Nujno je pridobiti vzorce očesne steklovine v prvih sto urah po nastopu smrti. V steklovini določamo koncentracijo kalija in ob pravilnem odvzemu (bistra, prozorna vsebina vzorca) vemo, kako kalij eksponentno narašča, in sicer je naraščanje enakomerno (dobra metoda za določanje časa smrti). Ob morebitnem bolusu kalija bi lahko v tem eksponentnem naraščanju 'normalnega endogenega kalija' videli določen zobec, ki bi govoril za tak bolus. Prav tako bi vzeli tkivo ob katetru, kjer je vedno nekaj snovi, ki grejo v tkivo ob infuziji, in določali lokalno koncentracijo kalija.« Povedal je še, da lahko forenziki marsikaj izmerijo, če pa ni obdukcije in na to niso opozorjeni, gredo stvari mimo.

Obveščen vrh politike

Predsednik zdravniške zbornice (ZZS) Andrej Možina je v nastopu za Pop TV 19. februarja na vprašanje o tem, kaj bodo storili za odpravo tovrstnih sistemskih napak, povedal: »To je v pristojnosti vsake ustanove. Celoten zdravstveni sistem in vse institucije v Sloveniji na področju zdravstva si prizadevajo za varnostne protokole, bolnišnice so akreditirane in varnostni standardi predvidevajo pravočasno opozarjanje na take dogodke, kot je hotel opozarjati doktor Radan. Tu je očitno nekaj zatajilo v sistemu in mislim, da je to ustanova prepoznala in že izvedla ustrezne ukrepe.« Kakšne ukrepe je torej po Možinovem vedenju izvedla ustanova?

Kot nam je pojasnil, zbornica z ugotovitvami in morebitnimi ukrepi ni seznanjena. Je pa izrazil prepričanje, da vsi zdravniki na kliniki in predvsem odgovorni nosilci funkcij ta čas ugotavljajo, kje je sistem zatajil in zakaj niso bili upoštevani varnostni protokoli, kakšna so pota komuniciranja med zdravniki in odnosi nasploh: »To je naloga konzilijev in ustreznih strokovnih forumov v ustanovi. Pričakovati je, da bo ustanova sprejela korektivne in preventivne ukrepe za preprečitev podobnih odklonov.« Dodal je, da ZZS ni pristojen za poseganje v organizacijske probleme ustanove in reševanje sistemskih nepravilnosti. Zaznavamo pa pričakovanja posameznikov po večji vlogi ZZS pri razčiščevanju poti obveščanja v ustanovi, tudi več anonimnih prijav na to temo.

»Opažamo, da si v vse več ustanovah čedalje pogosteje želijo reševati medsebojne spore, nesporazume in sistemske strokovno-organizacijske težave s prijavami na ZZS. Verjetno je to rezultat vse slabših razmer v slovenskem zdravstvu, ki rušijo tudi dobre odnose med zaposlenimi. Zbornica za take primere znotraj ustanove ni pristojna. Te probleme morajo najprej rešiti sami in v skrajnih primerih ustanovitelj.« Zdaj se na zbornici posvečajo predvsem obravnavi Radana pred razsodiščem in hkrati pričakujejo ugotovitve kriminalistične preiskave. »Prizadevali si bomo, da bomo v strokovnih krogih in v javnosti čim prej izvedeli o vzrokih, ki so vodili zdravnika v to dejanje. Takoj zatem bomo tudi ustrezno ukrepali, vsi skladno s pristojnostmi in dolžnostmi,« je dodal Možina.

O dogajanju na nevrološki kliniki sta že obveščena predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar. Tematika bo najverjetneje zanimiva tudi za parlamentarni odbor za zdravstvo, poslanka SDS Jelka Godec je že naslovila vprašanja na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Zanima jo, ali je takšno ravnanje zdravnikov in vodstva UKC splošen poziv drugim izvajalcem zdravstvenih storitev, da se prikrivanje strokovnih napak ali ekscesov izplača. Vprašala jo je še, kaj bo storila, da bomo vedeli za vzroke domnevne evtanazije in kaj, da bo ugotovljena subjektivna odgovornost v UKC in s tem narejen etični vzor, da je poročanje zdravnikov njihova obveza in dolžnost in ne razlog za prikrivanje strokovnih napak ali vzrok za eksekucijo tistih nadrejenih, ki zahtevajo red in spoštovanje predpisov.

Med zdravniki namreč velja, da je opustitev ravnanja po zdravstvenih predpisih enako opustitvi­ zdravljenja.