Tiskane izdaje
Bo pa to, napoveduje, storil v kratkem. Številka ne bo nizka, čeprav tako visoke plače, kot jo je prejemal njegov predhodnik Michel Platini, noče.
Plača njegovega predhodnika je bila menda pretirana, sploh pa je Čeferin že večkrat poudaril, da na tej pomembni funkciji denar zanj ni prednostna stvar. Podatek o plači, če ga bo v kratkem resnično javno razkril, bo gotovo obdelan z vseh mogočih zornih kotov. Tudi denimo z vidika davčne optimizacije.
Ko smo ob njegovem lanskem imenovanju novinarji ugibali, koliko bi lahko zaslužil, in čez palec računali, kako bi si lahko svojo plačo z različnimi potezami tudi davčno optimiziral, smo prišli do pomembnih razlik. Če bi na primer spremenil stalni naslov in v tujini formalno prijavil tudi člane svoje družine, bi mu tako na mesec lahko kapnilo v žep kar dobrih dvajset tisočakov več.
Prejemki prvega moža Uefe uradno sicer doslej niso bili znani, saj podatkov evropska nogometna zveza ni še nikoli objavila. Znani so le prejemki funkcionarjev Fife, svetovne nogometne zveze. Gianni Infantino, ki ima sicer dvojno državljanstvo, švicarsko in italijansko, prejme po objavljenih podatkih 1,3 milijona evrov na leto. Če bi malce špekulirali, se blizu tega zneska verjetno gibajo tudi Čeferinovi prejemki. Torej bi lahko prejemal okoli 108.333 evrov bruto na mesec. Če bi preračunavali ob tej hipotetični številki in dejstvu, da davki in prispevki na prejemek pri nas dosegajo 65 odstotkov, v Švici pa so občutno nižji, 38-odstotni, bi lahko Čeferin v Sloveniji prejemal dobrih 43 tisočakov. Če bi bil švicarski rezident, pa skoraj 67 tisoč evrov neto na mesec. Izračun, kot rečeno, temelji na izhodišču, da bi stalni naslov preselil v državo, kjer je po novem zaposlen, in da bi z njim odšli tudi žena in otroci. V kantonu Vaud, kjer je sedež Uefe, bi plačeval od dohodka letno dohodnino po povprečni stopnji 38,38 odstotka (vključuje federalni, kantonalni in lokalni davek).
Od dohodnine se zvrti
Aleksander Čeferin, sicer eden najbolj znanih slovenskih odvetnikov, je bil od leta 2011 predsednik slovenske nogometne zveze, na čelo evropske nogometne družine se je povzpel septembra lani. V Sloveniji je funkcijo prvega nogometaša opravljal brez plačila, medtem ko na čelu Uefe ni tako. Je pa napovedal, da bo njegova plača zaradi afer iz preteklosti določena kot stalni bruto znesek in brez bonitet. Dejal je še, da si bo stanovanje v Švici, kjer je od leta 1995 v Nyonu sedež evropske nogometne zveze, najel sam.
Predsednik Uefe je v organizaciji zaposlen, zato dobi delovno dovoljenje in mora plačevati prispevke. Čeferin zatrjuje, da ne bo spremenil svojega stalnega naslova, torej del davka plačuje v Švici, razliko pa v Sloveniji. Po davkih, plačanih v Švici, mora doplačati dohodnino v Sloveniji, kar bi pri plači, ki smo jo vzeli kot izhodišče za zgolj hipotetični izračun, naneslo okoli 11.000 evrov na mesec.
»Aleksander Čeferin je vezan na Slovenijo, družina bo ostala v Sloveniji. Zato je skladno s predpisi, da plača davek (tudi) v Sloveniji. Z vidika davčne optimizacije to ni idealno, je pa korektno do države. Če bi se kdaj v prihodnosti vsa družina preselila iz Slovenije (česar ne verjame), bo seveda drugače,« so nam sporočili v imenu predsednika Uefe.
Višina plače bo objavljena v kratkem, napovedujejo, vendar se mora prej določiti še nekaterim drugim vodilnim v Uefi. »Dokler ne bodo imeli vsi določene višine plače, se plača predsednika ne sme objaviti,« so nam pojasnili Čeferinovi sodelavci.
Odzval se je na Trumpa
Evropska nogometna zveza, ki jo sestavlja 55 članic nacionalnih zvez, na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov. Kot je Čeferin dejal v enem od intervjujev, potem ko je bil izvoljen na najvišji položaj Uefe, si ni predstavljal, kako velik vpliv prinaša ta pomembna funkcija. Po izvolitvi je Slovencem sporočil: »Smo bolj sposobni, kot si priznamo in priznamo drug drugemu; tudi na drugih področjih lahko igramo pomembne vloge.« Bi lahko kakšno vlogo morebiti odigralo njegovo opozorilo, ki ga je prek intervjuja za New York Times minuli teden poslal novemu ameriškemu predsedniku? Čeferin je opozoril, da bi nova migracijska politika predsednika Donalda Trumpa, če bo zaživela v celoti, pomenila hud udarec za ameriško kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2026, saj bi po njegovem predvidene omejitve lahko povzročile tudi prepoved vstopa v državo nogometašem, novinarjem ali navijačem.
