Aleš Mikeln: »Vzajemna vzbuja velike apetite posameznikov«

Če bodo namreč na zdaj aktualnih volitvah v skupščino prevlado dobili njegovi nasprotniki, bodo lahko ti postavili tudi svojo upravo. Da se jim Mikeln ne bo dal zlahka, dokazuje z vloženo kazensko ovadbo.

Pri izbiri novih članov za skupščino Vzajemne se je razplamtela vojna. Za kaj gre?

Na podlagi doslej zbranih informacij lahko ugotovimo, da se je organizirala skupina ljudi, ki hoče prevzeti nadvlado nad Vzajemno. Težko rečem, kdo jo sestavlja, imamo pa jasne indice, da za to skupino stojijo nekdanji člani uprav Vzajemne.

Kateri točno?

Trenutno je še prezgodaj, da bi govoril o imenih. Organizirali so se, kar je povsem legitimno in legalno. Tako se je organiziralo tudi nekaj drugih skupin, ki imajo interes sodelovati na volitvah Vzajemne. Sporen pa je način, kako so zbirali podporo za kandidatne liste. Najeli so študente, ki so v trgovskih centrih ljudi zavajali z vprašanji, ali so za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma ali so za znižanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in jim potem v podpis ponudili obrazec za podporo določenim kandidatom. Ljudje so svoje osebne podatke zaupali popolnim neznancem.

Študente je moral nekdo plačati. Veste, kdo jih je?

Ne vem. Upam, da bodo to ugotovili organi pregona. Kot ste v Delu že poročali, smo v zvezi s tem podali kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. Kot uprava smo dolžni zaščititi zakonitost in legalnost volitev. Po posvetovanju s pravniki smo sprejeli sklep, da moramo zaščititi naše članstvo, naše zavarovance, prav tako integriteto Vzajemne. Tudi od zavarovancev smo dobili kar nekaj pritožb, češ, zakaj zbiramo omenjene podatke. Dejansko pa jih nismo zbirali mi, ampak omenjena organizirana skupina, ki je delovala po vsej Sloveniji. Iz uprave Qlandie v Mariboru so nas na primer spraševali, zakaj izvajamo tržno akcijo, o kateri pa seveda nismo vedeli nič. Očitno je Vzajemna še vedno vzrok za velike apetite nekaterih posameznikov.

Zdravstvena reforma predvideva odpravo dopolnilnega zavarovanja in verjetno se porajajo interesi, kako se polastiti dela premoženja, ki bo Vzajemni ostalo?

Ne glede na to, ali bo reforma izpeljana ali ne, Vzajemna ostaja. Je pa vprašanje, ali je stališče te organizirane skupine enako. Vem samo, da hoče prevzeti skupščino. Če jo prevzame, potem lahko imenuje nov nadzorni svet in sebi prijazno upravo. Ta lahko tudi umakne določene odškodninske tožbe proti nekdaj vodilnim.

Za katere kandidate je omenjena organizirana skupina zbirala podporo?

Osem glavnih predlagateljev je, ki so predlagali kandidate. V njihovem imenu je nekdo zbiral podpise za podporo.

So glasove tudi kupovali?

Tudi. V zvezi s tem smo v kazenski ovadbi posredovali dokaze. Imamo elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja, da so za glas podpore ponujali tri evre. Verjamem, da je takih sporočil še več in da bodo organi pregona prišli do njih. Zdaj imamo indice, da nameravajo kupovati še glasovnice za volitve.

Kako pa?

Nekdo bo pozvonil na vaša vrata in vas prosil za glasovnico za volitve Vzajemne. Izpolnil jo bo za svoj krog kandidatov. Zavarovance zato pozivam, da so previdni in pozorni. Glasovnica je osebna, zato odsvetujem, da jo predajo neznanim osebam. S tem si člani Vzajemne omejujejo volilno pravico, tisti, ki podporo zbirajo na tak način, pa delujejo nezakonito.

Kaj moti vaše nasprotnike, da so se lotili takšnega delovanja?

Morda to, da je Vzajemna zelo dobra in organizirana družba in da taka v preteklosti zanesljivo ni bila.

Prav zato, ker ni bila, je bila vložena vrsta tožb proti nekdanjim vodilnim.

Res je, vložila jih je tudi moja predhodnica, sedanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Pri čemer se nenehno sprašujemo, koliko imamo s tem lahko sploh uspeha.

Jih vi ne bi vložili?

Na tak način zagotovo ne.

Zakaj?

Tožbe so bile vložene brez resne pravne presoje, brez ocene, katere zadeve so iztožljive in katere ne. Zato zdaj za vsak primer posamično delamo kategorične pravne presoje tega, kdaj se pritožiti in kdaj od tožbe odstopiti. Stroški vseh teh tožb so namreč enormni. Povzročili so jih drugi in tudi to je eden od razlogov, da nam stroški poslovanja rastejo. Če bi od teh tožb, ki sem jih podedoval, odstopil, bi bili vi prvi, ki bi me spraševali, kako sem povezan z Markom Jakličem, Boštjanom Averjem, Francem Henigmanom, Petrom Pustatičnikom, če tega ne storim, pa stroški rastejo. Pa mi povejte, kako naj se odločim.

Pa ste s kom od nekdaj vodilnih kakorkoli povezani?

Marka Jakliča sem srečal enkrat v življenju, lani, ko se je najavil na sestanek. Moja vrata so vedno odprta za vsakega. Predlagal je, da odstopimo od tožb, pri čemer bi vsak pokril svoje stroške. Rekel sem, da tega ne moremo storiti. Preostalih omenjenih pa ne poznam. Petra Pustatičnika (Vzajemna je večino tožb proti njemu že izgubila, op. p.) sem srečal zgolj dvakrat v državnem svetu.

Ste se razveselili podatka, da se tožba, s katero Vzajemna zahteva od Jakliča in Henigmana, da vrneta 385 tisoč evrov s pripadki zaradi negospodarnega sodelovanja z zdaj že izbrisano družbo Maat v večinski lasti kirurga Boruta Geršaka, vrača v novo sojenje?

Vse, kar je v prid Vzajemni, me razveseli, vse slabo pa me razžalosti. S tožbami se sicer ne ukvarjam, ker so preteklost. Zanima me prihodnost.

Vrniva se h kupovanju glasov. Vi jih niste kupovali? Kako pa si boste zagotovili podporo?

Si je ne zagotavljam.

Toda brez podpore je vaš položaj ogrožen.

Nadzorni svet me je imenoval in jasno mi je, da sem lahko jutri brez funkcije. Sem najemna delovna sila. Pri dogajanju okoli volitev pa me moti, da se ne gledajo rezultati dela. Ne gleda se, kaj je bilo narejeno od leta 2013, kakšna je bila Vzajemna takrat in kakšna je danes, ampak se zgolj govori o nekih lobijih, interesih itd. Na volitvah uprava ne sme aktivno sodelovati, kar seveda ne pomeni, da ne smem povedati svojega mnenja, če me kdo kaj vpraša. Zagotovo pa ne smem vplivati na volitve.

Delavcev torej niste silili, da podprejo določenega, vam naklonjenega kandidata?

Kako bi jih lahko silil?

Danes se marsikdo boji za službo.

To so novinarske race.

Novinarski kolegici niste odgovorili na vprašanje, ali kaže Vzajemno sodeč po zastopanosti članov na skupščini bolj razumeti kot štajersko kot pa slovensko? Ali niste odgovorili, ker je to res?

Ne, odgovoril nisem, ker je to neumnost. Pustimo štajerske in ljubljanske lobije nogometnim navijačem. Se pa sprašujem, zakaj je vprašanje o delitvah na vaše in naše pomembnejše od vprašanja, kaj se dela in kako. Rezultati poslovanja kažejo, kako se je Vzajemna razvijala v zadnjih letih.

Prihajate iz Štajerske, zato je to vprašanje vendarle umestno.

Doma sem iz Brestanice pri Krškem, več kot deset let sem preživel na Koroškem, zadnjih 16 let pa živim v Mariboru. Člani uprave in izvršni direktorji prihajajo iz najrazličnejših slovenskih krajev. Resda sem po funkciji glavni, vendar nisem podjetje, podjetje smo vsi sodelavci. In nikoli se nismo pogovarjali o lobijih, ampak vedno zgolj o delu. Nikoli nismo imeli nobenih zahtev in menim, da smo to z delom tudi jasno pokazali. Če se spomnite, pred tremi leti so nekateri razlagali, zakaj ne smem dobiti licence, češ da sem predstavnik štajerskega lobija, ki bo ugrabil Vzajemno, denarni tok pa se bo preusmeril v Probanko in Perutnino Ptuj. Mislim, da je danes več kot očitno dokazano, da je šlo za natolcevanje.

Je torej zgolj naključje, da skupščino obvladujejo ljudje iz Štajerske?

Ni naključje. Imamo demokratičen način volitev v skupščino in na enem koncu Slovenije so po vsem sodeč bolj aktivni kot na drugem. To ne pomeni, da se kjerkoli drugje po Sloveniji ne bi smeli organizirati in prevzeti Vzajemne. Toda na legitimen način.

Kaj bi pomenilo za vas, če na skupščini ne bi dosegli prevlade tistih članov, ki podpirajo vaše poslovanje?

Sem idealist. Verjamem v rezultate in delo. Za seboj imam štiri leta poslovanja in nihče mi ne more očitati, da ni bilo dobro in pregledno.

Lahko pa vam očitajo precejšno rast obratovalnih stroškov.

Če delaš, imaš stroške, mi pa smo v zadnjih letih precej povečali portfelj in razvili nova zavarovanja. Včasih je Vzajemna sklenila 20 tisoč dopolnilnih zavarovanj na leto, zdaj jih med 50 in 80 tisoč. Prihodke iz naslova drugih zavarovanj smo povečali že na 11 milijonov. Za take rezultate je treba biti aktiven, pri čemer smo druge stroške precej uspešno racionalizirali. Dejstvo je: če ne delaš, stroškov nimaš in tudi ne delaš napak. Toda v takem primeru se vprašaš, zakaj bi sploh obstajala naša ustanova. Upam si trditi, da smo v štirih letih iz zavoda Vzajemna naredili pravo zavarovalnico.

Kdaj se vam izteče mandat?

Leta 2018, vendar se s tem ne ukvarjam.

Si pa želite ostati na Vzajemni?

Seveda, marsikaj še lahko naredimo.

Koliko pravnih mnenj o tem, da je ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegovo preoblikovanje nepotrebno, ste naročili?

Nobenega. O ukinjanju dopolnilnega zavarovanja se sploh ne pogovarjamo. Pogovarjamo se o zdravstveni reformi, ki si jo vsi želimo. Brez nje se bo zdravstvo sesulo. Ampak to, kar imamo danes na mizi, ni zdravstvena, je bolj davčna reforma. Če je reforma odprava dopolnilnega zavarovanja in boste vi zaradi tega bolj zadovoljni ter boste prej prišli na vrsto za zamenjavo kolka, potem je to odlično. Menim pa, da tega zdaj začrtana reforma ne bo omogočila. Ko govorimo o zdravstveni reformi, mislimo na temelje in stene, financiranje pa je streha, ki pride na vrsto nazadnje. O čakalnih vrstah govorimo kot o velikem problemu. Ampak čakalne vrste so posledica problemov. Vsako leto lahko vržemo nekaj milijonov v skrajševanje vrst, toda s tem problema ne rešujemo.

Ste ministrici to pojasnili?

Ministrici bi rad marsikaj povedal. Velikokrat smo si želeli sodelovanja in pisno predlagali sestanke. Prepričan sem, da je v Vzajemni veliko znanja, in ministrica to gotovo ve. Žal pa od nje ni bilo nikoli nobenega odgovora. Imamo ogromno podatkov, izkušenj in znanja, ki bi jih lahko uporabili.

Morda vam ne prisluhne, ker ji ves čas očitate, da se z ukinjanjem dopolnilnega zavarovanja zgolj maščuje Vzajemni, ki jo je morala zapustiti.

Sama najbolje ve, zakaj ni odgovorila na naša pisma z željo po konstruktivnem sodelovanju v reformi.

Bi, če bi se sestala z vami, spremenila mnenje o tem, da na Vzajemni neracionalno trošite denar iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Ministrica je delala tukaj in točno ve, kakšen je način poslovanja. Najlepše je napadati brez argumenta, drugi strani pa ne dati priložnosti, da pove, kakšna so dejstva. In potem si z lahkoto zmagovalec. Saj veste, kakšen je sistem polivanja z gnojevko. Ko te nekdo polije, smrdiš. Dolgo se pereš, in še smrdiš. Ko po nekem času nehaš smrdeti, srečaš nekoga, ki se spomni, da si pa nekoč smrdel. In tak je na žalost način delovanja v Sloveniji.