Anton Peinkiher: »Janša je razoroževal Slovenijo«

Anton Peinkiher je nekdanji vodja obveščevalnega oddelka na ministrstvu za obrambo, katerega šef je bil takrat, na začetku 90. let, obrambni minister Janez Janša. Pozneje je bil vodja varnostne službe v Mercatorju, zdaj je pomočnik direktorja Hotela in Resorta Adria Ankaran. Peinkiher je sklenil, da je napočil čas, da se razgovori ter razpre tančice državnih in političnih skrivnosti.

Stranka SDS se je na volitvah odrezala zelo slabo. Menda zato, ker je njen vodja v zaporu, toda upoštevajoč javne manifestacije v njegovo podporo, ki so bile hkrati tudi predvolilne akcije, je izid slab. Zakaj?

Politika SDS je politika Janeza Janše. In v 25-letni zgodovini te stranke je to, predvsem v obdobju Janševega vodenja, politika razlik, razdora in v zadnjem času tudi zanikanja pravne države. Volivci so to že davno spregledali. Stranka še ima del »vernikov«, ki pa jih je vse manj. To je ključni razlog za poraz SDS na teh volitvah. Dovolj jim je maltretiranja, diktature, dovolj je bilo štetja kosti, odkrivanja udbomafije, pogrevanja komunizma. Potrebujemo delo, pravno državo in boljše življenje.

Toda na nedavnih evropskih volitvah se je stranka odrezala bolje. Kazalo je, da ji še vedno zaupa slaba tretjina tistih, ki so šli na volišča.

Volilna udeležba je bila nizka. Te volitve niso bile tako pomembne za Slovenijo in takrat še ni bilo kaznovanja politike SDS. Tokrat je kazen prišla s parlamentarnimi volitvami. Ljudje se čedalje bolj zavedajo, da na teh odločajo o tem, kakšna bodo njihova življenja v prihodnje.

Zmagal je kandidat, ki mu pripisujejo značilnosti Janeza Drnovška. V času, ko je bil pokojni Drnovšek premier, ste bili zaposleni na ministrstvu za obrambo. Vidite kakšne podobnosti med njima?

Volilni rezultat stranke Mira Cerarja kaže na veliko zaupanje in upanje ljudi v dobro vodenje države. Drnovšek je kot predsednik vlade dobro vodil državo, meni osebno pa nikoli ni bil všeč kot javna osebnost ali kot politik.

Zakaj?

Bil je premalo odločen in premalo pravičen.

Pravičen? Držala se ga je avra pravičnosti.

Morda v zadnjem delu njegovega življenja, ko je resno zbolel. Do takrat, še posebno pa ko je vodil vlado, je poleg dobrih stvari naredil tudi veliko škode državi. Zlasti ko je omogočil, da se v Sloveniji ustali nepravna država.

Da je Drnovšek omogočil nepravno državo?

Da, kot predsednik vlade in šef takrat največje stranke v državi. LDS je vladala dvanajst let, korenine sedanjega položaja Slovenije pa segajo v to obdobje. Znano je, da je bil Janez Janša kot obrambni minister interpeliran šele, ko se je na Drnovška zgrnil ogromen pritisk LDS, javnosti in tujine. Popustil je. Janša je z neverjetnim manipuliranjem in izkoriščanjem položaja obrambnega ministra za politične namene prekršil vse standarde demokratičnega civilnega nadzora nad vojsko, zlorabil je službe in del vojske za popolnoma politične cilje, a Drnovšek mu je takrat celo omogočil, da kaznuje nekatere vodje in šefe v vojski in upravnem delu, s tem pa reši sebe. Tega ni storil.

Zlorabe Janše v funkciji ministra za obrambo segajo v leto 1990, ko je postal sekretar in pozneje minister, za kar je najbolj odgovoren njegov šef, Drnovšek, pred njim pa tudi Lojze Peterle, ki je bil predsednik vlade do pomladi 1992. Ko se je pod preprogo pometlo reči, ki jih je počel Janša, je umrla pravna država. Drnovšek je pozneje z delom parlamenta tudi praktično preprečeval razčiščevanje in klicanje k politični odgovornosti.

Kaj pomeni, da je »praktično preprečeval«?

Vplival je na parlamentarno komisijo in njenega predsednika Rudija Mogeta ter na druge, manj znane načine.

Kateri načini so manj znani?

Sam sem bil leta 1999 pred Mogetovo komisijo zaslišan kot priča v zvezi z dogajanjem na ministrstvu za obrambo. Ker sem bil državni uslužbenec, se mi je zdelo normalno, da odgovorim na vprašanja, ki so mi jih postavili, in da nanje odgovorim po resnici. Ta je bila očitno tako moteča in huda tudi za Drnovška, da je takrat izginil posnetek mojega zaslišanja.

Ne razumem, zakaj bi bilo to v njegovem interesu.

Ne pravim, da ga je osebno izbrisal. Toda edini, ki je imel takrat tako veliko moč, je bil predsednik vlade. Uradna razlaga je bila, da zaslišanje ni bilo posneto, češ da je tehnik pozabil vključiti magnetofon. Očitno je bilo moje pričanje moteče, posebno za Drnovška, ki je takrat ščitil Janšo.

Zakaj bi Drnovšek ščitil Janšo?

Temelj političnega spopada v Sloveniji je boj med liberalno in konservativno linijo politike po letu 1990. To je normalno, saj je v Sloveniji po 45 letih socializma vladajoča elita izhajala še iz prejšnjega sistema. Po volitvah leta 1990 so novi oblastniki hoteli čim več moči, tu pa so bile stare zamere. Ko je bil Drnovšek leta 1989 kot neizbranec partije izvoljen v predsedstvo Jugoslavije, to takratni slovenski eliti ni bilo všeč.

Ampak vrh te elite je bil Milan Kučan, torej pravite, da to ni bilo po godu njegovemu krogu?

Po mojem védenju, da. Tudi ko je bil Drnovšek kot član predsedstva v Beogradu, je bilo mogoče čutiti, da ni bil del tradicionalne slovenske ekipe. In očitno se je zgodilo nekakšno maščevanje Drnovška, ko je leta 1992 postal prvi človek v Sloveniji. Da bi zmanjšal moč »ta starih«, je uporabil Janšo, ki je bil odkrit nasprotnik Kučana in drugih starejših članov elite.

Govorite o politikih z nasprotnih bregov.

Očitno sta bila, kar zadeva ta cilj, na istem bregu. Cilj je bil maščevanje. Janša se še danes maščuje Kučanu, ker meni, da je on najbolj odgovoren, da so ga leta 1988 zaprli in da mu ni bila omogočena kariera v zvezi komunistov ali v ZSMS, da ni bil izbranec elite.

Kako naj bi bilo to »uporabljanje« videti v praksi?

Prva velika afera po letu 1991 je bila najdba orožja na mariborskem letališču. Po mojem védenju je bilo teh 120 ton orožja pripeljanih v Slovenijo v organizaciji CIE prek agenture v arabskem svetu, katere operativec je bil tudi Osama bin Laden, ki je prek Sudana organiziral finančno konstrukcijo za nakup orožja kitajskega izvora. Slovenska oblast je bila prek vrha ameriške zaprošena za pomoč pri tem transportu. Orožje je bilo namenjeno Bošnjakom, da bi bili enakopravnejši v boju proti Srbom in da bi preprečili popolno izolacijo Sarajeva. Ko je večji del tega orožja, predvsem zaradi konflikta med Hrvati in Bošnjaki, ostal na mariborskem letališču, so Hrvati preprečili njegov prevoz v Bosno. In ko je bilo orožje že več kot pol leta na mariborskem letališču, je Janša to izkoristil za »odkritje« velikega škandala, češ da je orožje last Milana Kučana, da je vpleten šef mariborske varnostno-informacijske službe Silvo Komar in da je orožje namenjeno rdeči revoluciji. To so bile hude obtožbe proti predsedniku republike. Drnovšek pa je molčal.

Janša je soglasje za izvedbo novinarske konference na letališču dobil neposredno od Drnovška, torej je bil z njim dogovorjen. In tri dni pred odkritjem orožja je deset operativcev varnostne službe obrambnega ministrstva preprečevalo, da orožja ne bi kam odpeljali. Kolikor vem, je bilo tam tudi kar nekaj pripadnikov Morisa v civilnih avtomobilih in civilnih oblekah, čeprav je bilo mariborsko letališče civilni objekt in ni povezan z vojsko. Tam so bili, da bi dali pomoč operativcem, da orožje ne bi bilo odpeljano, ali če bi posredovala policija. Podoben scenarij je bil tudi pri Depali vasi.

Ampak scenarij za Depalo vas ste napisali vi in takratni pripadnik varnostne službe JLA Radenko Radojčić, pravijo Janša in SDS.

To ni res. Nisem kriv, če je Janša počel celo vrsto neumnosti, če je kršil zakon in pogosto presegel pooblastila obrambnega ministra. Nisem kriv, če je neposredno poveljeval enotam v TO tako leta 1991 kot pozneje. Nisem kriv za zlorabo varnostne službe v politične namene. Nikakor nisem kriv za stvari, ki jih je počel Janša. Vedel je, kaj dela, in delal je veliko nezakonitih stvari. Radojčić je prišel v Slovenijo z odobritvijo oziroma po nalogu Janše.

Kdo je torej napisal načrt za Depalo vas?

Ni ga bilo in ne verjamem, da ga je kdo napisal. Depalo vas je naredil Janša. Pri aferi mariborsko orožje je namreč Janša prvič javno zlorabil vojsko in varnostno službo v okrivu TO, torej del vojaške policije in del enote, ki je bila pod poveljstvom Toneta Krkoviča. Ta enota je bila podrejena samo Janši, kar je bilo absolutno neskladno s takratnim obrambnim zakonom in z osnovnimi standardi demokratičnega civilnega nadzora nad vojsko. Tega, kar je Janša leta 1993 naredil z mariborskim orožjem, Drnovšek nikoli ni kaznoval, čeprav bi ga moral takoj predlagati za interpelacijo in kaznovati vse tiste, ki so prekoračili zakon. To je bila groba zloraba vojske v politične namene, mini državni udar. In to se je nadaljevalo do Depale vasi, ko je Janša spet uporabil vojaško enoto in varnostno službo, da je na civilnem območju grobo aretirala civilista in ga obtožila kaznivih dejanj, ki jih ni bilo, saj je Janša takrat podtikal ponarejene dokumente.

Toda približno do leta 1994 ste bili tudi sami del Janševe ekipe kot vodja obveščevalne službe ministrstva za obrambo.

Nimam rad, da se mi reče, da sem bil del Janševe ekipe. Obrambnega ministra si nisem sam izbral.

Drži, a v ključnem osamosvojitvenem obdobju ste bili na pomembni funkciji na ministrstvu za obrambo. Omenjalo se vas je tudi v zvezi z ekipo, ki je na ministrstvu operativno vodila trgovino z orožjem na »južnih trgih«. Javno ste povedali, da ste šteli gotovino. Bi se, če bi v zvezi s trgovino z orožjem koga preganjali, tudi sami lahko znašli na seznamu zanimivih?

Na ministrstvu za obrambo sem se zaposlil leta 1991, ker je bila Slovenija ogrožena. Imel sem znanje in izkušnje, ki so takrat, dokazano, veliko pripomogle k odličnemu obveščanju vojaškega in političnega vodstva Slovenije, da ji ne bi bila preprečena osamosvojitev. To je bila moja domoljubna dolžnost in opravil sem jo z odliko. Imam čisto vest. Pri tem si nisem nikoli umazal rok, ne s krvjo ne s kršenjem zakona. Takrat se je Slovenija zoperstavila ne samo preostalemu delu Jugoslavije, ampak tudi delu mednarodne skupnosti, ki je hotel na vsak način preprečiti razpad večnacionalnih držav v Evropi.

Moja naloga je bila, da na podlagi vseh informacij pripravim analizo razvoja dogodkov. Sredi junija 1991 so vsa poročila in analize govorile o tem, da bo JLA storila prav to, kar je pozneje res storila. Analiza je do ure predvidela natančno, katere enote iz katerih vojašnic bodo začele operacije doseganja katerih ciljev. Janša kot obrambni minister, njegov namestnik Miran Bogataj in Andrej Lovšin kot šef varnostne službe temu niso verjeli. Z nestrokovnim delom so zelo ogrozili proces osamosvajanja. Takrat je bilo vpoklicanih okoli 15.000 rezervistov TO, več tisoč rezervistov policije, ampak 27. junija 1991 zjutraj, ko je šla vojska JLA iz vojašnic, na položajih ni bilo nobene enote. Prva patrulja policije, ki je poskušala ustaviti tanke, je bila šele na cestninski postaji. Stoenka, ki so jo tanki povozili. To je bil popolni debakel obrambnega ministra Janše in notranjega ministra Igorja Bavčarja. Dejstvo, da so bili tisto noč ob 2.45 doma, in ne na svojih mestih, dokazuje, da so povsem podcenjevali razmere, da niso upoštevali opozoril in poročil. Že samo zaradi tega bi morali biti takrat odstavljeni in kaznovani.

To so hude obtožbe, seveda se tega zavedate?

Seveda. To so dejstva. Tisto noč sem bil dežurni. Opolnoči me je klical Bogataj, ki je bil dežuren na ministrstvu, in vprašal, kakšno je stanje. Po vojašnicah je bilo takrat res zatišje, a povedal sem mu, da bo šla vojska JLA zgodaj zjutraj iz vojašnic. Če hočeš uspeti, moraš nasprotnika ujeti v najbolj neugodnem trenutku in tisto noč je Slovenija slavila, tudi pripadniki obrambe in policije. Enote niso bile na položajih. Kot profesionalni vojak sem pričakoval, da bodo okrog tistih vojašnic, iz katerih je bil pričakovan izhod, pripravili zaklone in protitankovske ovire, da vojski JLA ne bo uspelo zapustiti vojašnic. Vodstvo obrambnega ministrstva in vojske ni naredilo nič od tega.

Torej niso verjeli vaši analizi?

V prvi polovici junija sem bil dvakrat poklican na sestanek z Janšo, ki je vsakič dejal, da se to ne bo zgodilo, da je vojska papirnati tiger in da ima TO armbruste. Skratka, bil je prepričan, da ima prav in da ve, kaj se dogaja.

Zakaj tega niste javno povedali že takrat?

Kot vodja oddelka nisem mogel opozarjati na to, kar so vedeli vsi odgovorni v državi, vključno s predsedstvom kot vrhovnim poveljstvom in vlado. Vedeli so, da v TO in policiji niso bili pripravljeni na preprečitev izhoda enot JLA iz vojašnic ali prihoda iz Hrvaške v Slovenijo ter da so za*ebali na celi črti. Razglasili smo suverenost, torej tudi nedotakljivost slovenskega teritorija, a nismo izvedli skoraj nobenih vojaških ukrepov. Dejstvo je, da protitankovske ovire niso bile pripravljene. Šele po 14 dneh so gradbena in kovinska podjetja na veliko izdelovala protitankovske ovire, španske jezdece in tetraede.

Več kot dvajset let poslušamo eno in drugo stran, kako ena drugo obtožujeta. Teh zadev ne bomo nikoli do konca razčistili.

Tu spet pridemo do Drnovška. Deset let je bil predsednik vlade, pet let predsednik republike. Bil je zelo zaslužen za vse dobro pa tudi za slabo. Drnovšek nosi krivdo za propad pravne države, plenjenje države, za to, da je več kot 50 milijard evrov pobegnilo iz države in da danes za nazaj ugotavljamo, kateri izmed tajkunov, bavčarjev in šrotov je storil katera huda kazniva dejanja. Rezultat tega je, da je veliko državljanov Republike Slovenije razočaranih nad državo, zelo nezadovoljnih z življenjem, da ni dela, še posebno ne za mlade in k temu je večinoma pripomoglo obdobje vlade LDS in Drnovška. Ta je zaradi maščevanja Kučanu in »ta starim« kaznoval državo in državljane. In ves čas je ščitil Janšo, tako pri mariborskem orožju kot pri Depali vasi.

Dal ga je odstaviti.

Že samo dejstvo, da je Janši dal možnost, da kaznuje podrejene in reši sebe, potrjuje, da je bil Drnovšek oportun in nenačelen. Po odstavitvi Janše mu je bilo sicer hitro žal, zato je razmere takoj uravnotežil in zamenjal vrh kriminalistične službe, kar je bilo povsem nepotrebno. Lahko bi jih zamenjal, ker so premalo naredili pri preiskovanju kaznivih dejanj ali pri preiskavi, ne pa zato, da je uravnotežil kazni.

Drnovšek je že šest let pokojni. Janša, Bavčar in drugi, ki jih omenjate, lahko zahtevajo objavo odziva na intervju z vami, Drnovšek tega ne more več storiti.

Ključ za razumevanje današnjega stanja v državi so politični odnosi od leta 1990 dalje. V tem času je najdlje vladala LDS s svojim predsednikom Drnovškom.

Kučana ne omenjate. Ima tudi on kak greh?

Ima, ker je imel ves čas veliko neformalne moči, a je bil premalo odločen pri zaščiti pravne države. Kot vrhovni poveljnik vojske se je premalo zavzel za transparentnost dela na obrambnem ministrstvu ali pa za vojaško stroko v okviru Slovenske vojske. Tudi do njega sem kritičen in tudi on je odgovoren. Ampak najbolj je odgovoren Drnovšek, šele potem vsi drugi.

Janša je pred meseci na predstavitvi svoje knjige dejal, da ste Radojčiću sami dejali, da ste del Kučanovega kroga. Ste bili, ste še?

Ne, nikoli.

Niste od nikogar?

Tako je. To ima svojo ceno, ki jo plačujem, ker sem načelen in samostojen, ker se ne podrejam, razen domovini. Za ta načela se plača visoka cena.

Zakaj se vas je Janša znebil na ministrstvu za obrambo?

Konec leta 1993 je proti meni začel disciplinski postopek zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, češ da sem odgovoren, ker so trije prisluškovalci iz enote za prisluškovanje, ki sploh ni bila del službe VOMO, posneli telefonski pogovor med tedanjim ministrom za šolstvo in njegovim državnim sekretarjem. Janša ni imel pravne podlage za disciplinski postopek proti meni, kar je pozneje ugotovila tudi komisija vlade, in postopek je bil ustavljen. Ti fantje so storili štiri kazniva dejanja, ki jih je skupaj zagrešilo sedem oseb. Za to ni nihče odgovarjal, mene pa je Janša preganjal, ker je potreboval povod za mojo odstranitev, saj nisem hotel delati stvari zanj, kot so jih delali drugi. Nisem dovolil, da se služba zlorablja za politične cilje Janeza Janše.

V zadnjih mesecih vas je Janša pogosto omenjal, poslanec SDS Vinko Gorenak pa je zapisal, da ste trgovali z orožjem, menda na željo Kučana. Zakaj ste spet »popularni«?

Gorenak je trobilo Janše, ki ne ve, kako bi se mi maščeval, ker sem bil pokončen in sem se uprl zlorabi vojske in upravnega dela ministrstva za cilje politične stranke SDS.

Najbrž niste bili edini, ki se mu je kadarkoli uprl.

Kolikor vem, je Janša do zdaj udeležen v več kot 170 sodnih in upravnih postopkih. Če mu kdo v obraz pove, kar mu gre, ga toži in diskreditira. Ljudi, ki mu niso všeč ali pa se mu postavijo na pot, napada in jih poskuša razvrednotiti, morda tudi uničiti. Za to uporablja vsa sredstva. Da je zamerljiv kot otrok in maščevalen kot satan, je povedal Drnovšek v intervjuju za britanski The Times, ko je Janšo označil za princa teme, torej hudiča.

Trdite, da je Drnovšek ščitil Janšo. Zakaj bi bralci verjeli, da sta Janša in Drnovšek v 90. letih delovala z roko v roki, hkrati pa ga je Drnovšek v britanskem mediju označil za princa teme, kar se ga drži še danes?

Prepričan sem, da sta delala z roko v roki. Ščitil ga je v primerih številnih kršitev zakona in zlorab položaja, dokler ni bil prisiljen, da ga odstavi. Vem, da Janša takrat ni mogel verjeti, da ga je predlagal za interpelacijo.

Kako to veste? Ste bili zraven?

Nisem bil zraven, a ker sem bil na ministrstvu, marsikaj vem. Leta 1994 je Janša poniknil za deset let; vmes je bil nekaj mesecev obrambni minister v Bajukovi vladi. Ker je zelo zamerljiv, Drnovšku nikoli ni oprostil, da je izdal njuno zavezništvo. In ko je bil Janša leta 2005 predsednik vlade, Drnovšek pa predsednik države, je imel v rokah ustrezna orodja. Šel je na Sovo in jo razrezal, da bi ven potegnil letalsko karto za Drnovškovega zdravilca in razkril nepravilnosti v Sovi, s tem pa v Drnovškovi vladi.

Janšo obtožujete tudi politične instrumentalizacije Sove.

Da. To so dejstva. V času napada na Sovo je bila razkrita konspirativka na Mali ulici v Ljubljani in drugi prostori, kjer je nemška obveščevalna služba skupaj s Sovo prisluškovala telefonskim zvezam s celotnega Balkana. To je bilo za Sovo uničujoče, za državo pa škodljivo, saj je ogrozilo dobre odnose med obveščevalnima agencijama ter odnose med Nemčijo in Slovenijo. Janša je to naredil zato, da bi se maščeval Drnovšku, šlo je za osebni obračun.

Na žalost je imel Janša v rokah veliko moči, štirikrat je bil minister, dvakrat predsednik vlade. Tej državi je naredil veliko škode, ne samo z zlorabo slovenske vojaške pomoči Hrvaški in Bosni, ampak tudi s tem, da je leta 1990 še kot republiški sekretar za obrambo razoroževal Slovenijo.

Po njegovem mnenju je vojsko razoroževal Kučan.

To je njegov način obtoževanja drugih, da bi zaščitil sebe. Janša je septembra leta 1990 pošiljal na Hrvaško zelo kakovostno avtomatsko orožje, protiletalsko in protioklepno orožje ... Orožje je pošiljal na Hrvaško po dogovoru, ki so ga avgusta 1990 na Kočevskem sklenili Janša, takratni republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar, tedanji hrvaški obrambni minister Martin Špegel in tedanji hrvaški notranji minister Josip Boljkovac. Septembra je na Hrvaško odšla pošiljka orožja, ki je bilo v lasti TO in policije. Janša vpije, da Slovenija ni imela orožja, toda prav on jo je razoroževal. Kolikor je znano in je bilo objavljeno tudi v knjigah o orožarski trgovini, je to počel še spomladi 1991. To so bila huda kazniva dejanja, saj je ogrožal bojno sposobnost TO in s tem varnost Slovenije.

Tudi to so hude obtožbe.

Seveda.

Pričakujete tožbo Janeza Janše?

Vse je mogoče.

Rekli ste, da je maščevalen, a tudi vi se mu s tem, kar govorite o njem, na neki način maščujete.

Tega ne jemljem kot maščevanje.

Ampak?

Ampak kot razkritje Janše, njegove osebnosti. Za državo je uničujoč. Živim v Sloveniji in želim si živeti v pravni državi, v državi, kjer imajo mladi delo in se lepo živi. Janša je politik, ki dela zelo veliko proti temu, da bi bilo v Sloveniji dobro.

Pa lahko o Janezu Janši poveste tudi kaj pozitivnega?

Malo.