Tiskane izdaje
Podjetje Fora so ustanovili razvojniki, ki so po naših informacijah delali samo za T2. Približno v času, ko je bilo podjetje leta 2012 v postopku prisilne poravnave, je padla odločitev za prodajo. Kupec je bil Matjaž Vidmar, Slovenec, živeč v Londonu.
Dokumenti iz projekta Rajski dokumenti razkrivajo ozadje tega prevzema, saj so bili Vidmar in še nekateri člani vodstva družb, v katerih je lastniško udeležen, stranke izpostave odvetniške družbe Appleby na Mavriciju. Ta velja za davčno oazo, poleg tega pa omogoča odprtje družb, ki so notranje razdeljene na celice. Vsaka ima svoj namen in s tem povezano premoženje, njihova prednost pa je, da se upniki posamezne celice lahko poplačajo le iz te in ne tudi iz drugih celic istega podjetja.
V elektronski korespondenci mavricijske pisarne Applebyja smo odkrili sporočilo, ki jim ga je poslal John Mills, direktor Vision247, ki sodi pod okrilje Vision Holdinga, čigar predsednik uprave je Vidmar. Iz podjetja v Dubaju je bilo treba plačati del računa za storitve, ki je znašal pol milijona evrov, in Mills je Applebyju predstavil, kako bi to lahko izvedli. Pojasnil jim je celoten zapleteni načrt v ozadju prevzemanja Fore in jim predlagal, kako bi lahko poplačali račun z vzajemno kompenzacijo.
Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:
Kot vse kaže, je bil prevzem Fore formalno izpeljan povsem neproblematično, vendar eno izmed elektronskih sporočil, poslanih Applebyju, pokvari ta vtis. Prevzem je, sodeč po njem, temeljil na posojilu med povezanimi osebami, za katerega pa leto pozneje še ni obstajala posojilna pogodba. To so prevzemniki – uradno je bil to Matjaž Vidmar – razkrili Applebyju »po nesreči«, medtem ko so pojasnjevali, kako bi plačilo polmilijonskega računa izvedli prek vzajemne kompenzacije.
Družbe, ki jih navajamo v nadaljevanju, so tako ali drugače povezane z britansko tehnološko skupino Vision Holding, v katero spadajo podjetja Vision247 za produkcijske storitve, Connexion Broadcast za distribucijo vsebin, Vision Fibre Media, ki se ukvarja z inštalacijo FTTH mreže, in Vision TV Network za predvajanje televizijskih vsebin.
Po podatkih sodnega registra je slovensko podjetje Fora konec decembra 2012 prevzel Matjaž Vidmar, nato pa ga je septembra 2015 od njega prevzelo podjetje Vision Technologies iz Dubaja v Združenih arabskih emiratih. Toda elektronsko pismo, poslano Applebyju, razkriva resnično ozadje tega Vidmarjevega prevzema. Applebyjeva izpostava na Mavriciju je upravljala nekatera podjetja in posle članov vodstva Vision Holdinga: predsednika uprave Vidmarja, direktorja Vision247 Johna Millsa in direktorice človeških virov pri Vision247 Petre Oblak, v britanski prestolnici živeče Slovenke.
Prekleti račun
Uslužbenka Applebyja ni bila zadovoljna. Od Millsa je zahtevala več podatkov o tem, za kakšno posojilo gre, kolikšna je dospelost, obrestna mera in podobno. Prosila je tudi za vso podporno dokumentacijo. In Mills ji je še istega dne ustregel.
»Januarja 2013 smo kupili podjetje [Fora, d. o. o.] v Sloveniji. Naš osnovni načrt je bil, da bi vložili nekaj denarja v Vision Technology [iz Združenih arabskih emiratov], ki bi nato kupil to podjetje. Na žalost te transakcije – zaradi birokratskih težav med Slovenijo in ZAE – 'pet pred dvanajsto' ni bilo mogoče izvesti. Ker je obstajalo tveganje, da bomo izgubili posel, je Connexion Broadcast [iz Dubaja] posodil denar Mattu Vidmarju, ki je nato kupil to podjetje.«
Matjaž ali Matt Vidmar,
prevzemnik Fore. Foto: Tomi Lombar/Delo
Spomnil jo je, da so imeli nato »probleme z dubajskimi bančnimi računi« in da so vse preselili k njim ter k banki Afrasia iz Mavricija. Na tem mestu naj dodamo, da smo iste posameznike »srečali« tudi v datotekah iz projekta Panamski dokumenti. Te kažejo, da so John Mills, Matt Vidmar, Petra Oblak in Robert Spearpoint (direktor poslovnega razvoja) leta 2012 poskušali ustanoviti štiri fundacije preko panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, a se to, kot kaže, ni izšlo.
Nenamerno razkritje slovenskega prevzema
Kakorkoli, Mills je Applebyjevi uslužbenki pojasnil, da so sprva načrtovali, da bi »Connexion PCC [z Mavricija] vložil denar v Vision Technology [iz Združenih arabskih emiratov], da bi Vision Technology pridobil delnice družbe [Fora] od Matta Vidmarja in nato bi Matt poplačal Connexion [iz Dubaja]«. To se ni zgodilo, ker je prestrukturiranje trajalo predolgo, je potožil Mills.
Da bi poplačali polmilijonski račun, so potrebovali denar na bančnem računu Connexion Broadcast iz Dubaja, zato je predlagal, da ga plača Connexion Broadcast z Mavricija, ki je denar tedaj očitno imel. »Dokumentacijo bomo morali urediti pozneje. Menim, da dejansko nismo izdali formalne posojilne pogodbe med Connexion FZ [iz Dubaja] in Mattom Vidmarjem, saj je vse v družini, kot se reče. Vendarle pa lahko to brez težav storimo.« Zadnje je, dodajmo, aludiralo na antedatiranje posojilne pogodbe.
Mills ji je še pojasnil, da se mudi, saj mora biti plačilo izvedeno naslednjega dne. Izrazil je razumevanje, če se z njegovim predlogom ne strinjajo, in je bil pripravljen, da bi denar po potrebi prenesli s Connexion PCC [na Mavriciju] na Connexion FZ [iz Dubaja], da bo na bančnem računu zadnjega dovolj evrov za plačilo. »Vendar se mi je zdelo, da bo to trajalo dlje.«
Millsovo pojasnilo je njihov svetovalec Ryan Morgan nato preposlal Malcolmu Mollerju, izvršnemu partnerju Applebyjevih pisarn za Mavricij, Sejšele in Šanghaj. Vprašal ga je: »Se strinjaš, da to izpeljemo na takšen način?« In Moller je odgovoril: »Hvala, Ryan. Mislim, da je to mogoče.« Appleby je še istega dne na banko Afrasia na Mavriciju posredoval zahtevek za plačilo 457.000 evrov z bančnega računa Connexion Broadcast z Mavricija.
Mollerju smo poslali vprašanja v zvezi z njegovim aktivnim strinjanjem s tem, da se prenos denarja naredi na podlagi tedaj, kot kaže, neobstoječe pogodbe, a odgovora nismo prejeli.
Kroženje
Dejanski družbenik podjetja z Mavricija je bil po podatkih iz Applebyjevih dokumentov nihče drug kot Matjaž (Matt) Vidmar. To podjetje je posebne ustanovne oblike – ima kratico PCC, kar pomeni »protected cell company« –, katere premoženje je po zakonodaji Mavricija, ki velja za davčno oazo, mogoče ločiti na posamezne celice. Ena od prednosti takšne pravnoorganizacijske ureditve podjetja je tudi ta, da ima vsaka izmed celic določen namen in da se lahko njeni upniki poplačajo le iz premoženja te celice, ne pa tudi iz drugih.
Sodeč po osnutku poročila o pregledu skladnosti za celico Connexion Broadcasta številka 1 je bil Vidmar vsaj tedaj, najverjetneje pa vsaj delno tudi v času popisanih transakcij, stoodstotni družbenik Connexion Broadcasta iz Združenih arabskih emiratov. To poročilo prav tako navaja, da je imela celica številka 1 tedaj v lasti 33,33 odstotka slovenske družbe Fora, d. o. o. Tega slovenski poslovni register ne kaže, zato gre najverjetneje za posredni delež.
Poslovni registri Združenih arabskih emiratov so za javnost povsem zaprti, pod določenimi pogoji je mogoče izvedeti le to, ali neko podjetje obstaja ali ne. Tako je bilo po javno dostopnih podatkih to nemogoče preveriti. Vendar lahko – če lastništvo podjetij, kot ga kažejo Applebyjevi dokumenti, drži – zapišemo, da si je Vidmar denar za nakup slovenske Fore izposodil pri samem sebi. Od septembra 2015 je Fora v lasti Vision Technologies iz Dubaja.
Tišina in grožnje
Matjažu Vidmarju, Johnu Millsu in Petri Oblak smo vprašanja poslali pozno 26. oktobra, naslednjega dne pa smo od vseh dobili elektronsko potrditev, da so e-sporočilo vsaj odprli, če ne tudi prebrali. Oglasil se je Mills, ki je pojasnil, da je na dopustu, Vidmar v bolnišnici. Zaprosil je za daljši rok za odgovore. Podaljšali smo ga za poldrugi dan, na minuli petek popoldan, in zagotovil je, da se bodo do takrat oglasili. Želeli so se posvetovati s svetovalci. Toda ko je ta dan prišel, smo prejeli grozilni pismi odvetniške pisarne, ki zastopa Millsa in Oblakovo. Odgovorili smo, naj nam odgovore posredujejo do poldneva včeraj. Nismo jih prejeli.
Vidmar pa nas je poklical in trdil, da je vprašanja videl šele tistega dne, ker da se je poškodoval in je ležal v UKC. Dejal je, da ne more pisati elektronskih sporočil, mi pa smo predlagali, da lahko odgovore na vprašanja pridobimo tudi s snemanim pogovorom v živo ali po telefonu. Nato je steklo daljše elektronsko dopisovanje, Vidmar pa je želel, da se sestanemo z njim, njegovim notarjem, računovodjo, britanskim odvetnikom in nekdanjim upravljavcem davčnih oaz.
Prosili smo, da se sestanek zgodi do poldneva včeraj, sicer pa smo mu predlagali, naj vprašanja posreduje svojim strokovnjakom. Do poldneva nismo prejeli odgovorov, nekaj ur pozneje pa je prišlo grozilno pismo.
Odgovore in pojasnila Millsa, Oblakove in Vidmarja bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli.
V jutrišnjem Delu bomo današnjo zgodbo nadaljevali.
