Damjan Belič: »Morda bo o prodaji NLB odločal le en človek«

Minuli četrtek je po odstopu Francija Žmavca in Željka Puljića od kandidature postalo jasno, da bo nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) še nekaj časa deloval v okrnjeni sestavi. Zdaj so v njem trije člani, o NLB lahko odločata le dva. Če se glede prodaje ne bosta strinjala, bo torej to pomembno odločitev sprejel samo en človek.

Drži, da imate v kabinetu predsednika vlade deponirano podpisano odstopno izjavo s funkcije predsednika nadzornega sveta SDH?

Ne drži, nobena takšna izjava ne obstaja in je tudi ne bi podpisal, če bi morebiti kdo od mene kaj takega zahteval.

Ste že preverili dejanske delovne izkušnje nedavno imenovane predsednice uprave SDH Lidie Glavina, ki ji očitajo, da je te v svojem življenjepisu prenapihnila?

Nadzorni svet je v nominacijskem postopku, torej pred imenovanjem, preveril izpolnjevanje vseh pogojev sedanje predsednice uprave. Preverili smo tako zahtevane vodstvene izkušnje, znanje tujih jezikov, znanje slovenskega jezika ... Vse je bilo preverjeno pred imenovanjem. Kasnejše navedbe in očitki niso utemeljeni, to pomeni, da teh naknadnih očitkov niti ne bomo preverjali, ker ne držijo.

Je nemara teh napadov deležna zaradi postopka prodaje NLB? Morda si nekateri želijo omajati SDH, ki vodi prodajo banke?

O tem ne razmišljam na tak način. Ne želim sklepati o motivih za tovrstne napade, prav je, da mediji sicer poročate o teh zadevah oziroma da se ve, kdo predseduje upravi SDH, ki upravlja državno premoženje, pri tem pa se mi zdi pomembno, da je gospa Glavina na očitke odgovorila.

V preteklosti se je Lidia Glavina po naših informacijah dogovarjala za vodstveno mesto v skupini Gorenje, a je nato po padcu v Mercatorju službo potreboval Žiga Debeljak. Klica Franje Bobinca tako ni bilo ...

Kje se je Lidia Glavina dogovarjala za službo v preteklosti, zame v tem trenutku ni relevantno.

Ocenite operativnost nadzornega sveta SDH, ki ima trenutno le tri člane; če odločate o NLB, se mora izločiti Barbara Smolnikar, predsednica uprave NLB Vita, ali torej o prodaji NLB odločata le dva človeka oziroma samo vi, če sta z Duškom Kosom različnega mnenja?

Drži, da nadzorni svet SDH deluje v okrnjeni sestavi. Ne glede na to pa je operativen in sklepčen ter tekoče in redno sprejema vse svoje odločitve. Za veljavno odločanje morata biti na seji navzoča vsaj dva člana in je nadzorni svet sklepčen. Vse odločitve, tudi če so sprejete le z dvema članoma, so torej pravno veljavne. Res je, da je za delo v takih okoliščinah potrebno več truda in angažiranosti članov, zato si želim, da bi bili kadrovsko popolnjeni, ko se bo dokončno odločalo o prodaji banke. Želim si torej, da bi bila odločitev sprejeta na ravni nadzornega sveta SDH, in to v popolni kadrovski zasedbi. Nadzorniki pozorno spremljamo postopek prodaje NLB, prepuščanje drugemu organu, kot v primeru neuspešne prodaje Telekoma, ko se je odločanje prelagalo na vlado, ni najboljša praksa dobrega korporativnega upravljanja.

Koliko bo pri postopku prodaje zaslužil svetovalec Deutsche Bank?

Deutsche Bank bo ob uspešni izvedbi prodaje NLB prejel 2,9 milijona evrov in povrnjene dejanske stroške največ v višini 50.000 evrov.

V zadnjih dneh so vas dvakrat kritizirali, najprej finančna ministrica, ki je dejala, da nadzorni svet SDH v sedanji sestavi nima dovolj znanja o financah in upravljanju premoženja, javno, na nacionalni televiziji, vas je zelo negativno ocenil tudi dr. Franjo Štiblar.

Nisem slišal ne prve ne druge izjave, zato nobene ne bom komentiral. Za imenovanje članov nadzornega sveta SDH so pristojni ministrstvo za finance, vlada in parlament. To pomeni, da so navedene institucije pravi naslov za kakovost izbora članov nadzornega sveta.

Iz SDH se odlije veliko denarja zaradi različnih svetovalnih pogodb z zunanjimi izvajalci. Nadzorniki to spremljate?

Nadzorni svet daje soglasje k vsem svetovalnim pogodbam s finančnimi, pravnimi in drugimi zunanjimi izvajalci, ki jih sklepa SDH v postopkih razpolaganja s kapitalskimi naložbami. Imamo natančen pregled. Ne gre samo za to, da dajemo formalna soglasja, pač pa preverjamo postopek, ki ga je uprava izvedla za izbiro svetovalca, preverimo višino prispelih ponudb in nenazadnje tudi vsebino posameznega svetovanja. Seveda so vrednosti teh pogodb odvisne od zahtevnosti projekta, za katerega se najame zunanji svetovalec, in seveda večji in zahtevnejši je projekt, višji so zneski, ki jih dobijo. Tako so na primer zneski pri prodajnem postopku NLB višji od drugih. Vsi zneski pogodb in imena zunanjih svetovalcev so objavljeni na spletni strani SDH, torej so javno dostopni. Strošek vseh intelektualnih storitev za vse prodajne postopke, med katerimi sta bila tudi NKBM in Adria Airways, za postopke denacionalizacije in druge podporne storitve delovanju SDH, kar zajema plačilo storitev za pravne in finančne svetovalce, skrbne preglede, prevode, odvetniške in davčne storitve, kadrovske storitve, cenitve, izvedenska mnenja, revizorske storitve, je za leto 2016 znašal 2,5 milijona evrov.

Ali je nadzorni svet kdaj kakšno pogodbo zavrnil?

Da, zgodilo se je že, da nismo dali soglasja. Komu, ne bom povedal, ker ne bi bilo korektno do pogodbenega partnerja, ki ni dobil soglasja nadzornega sveta za podpis pogodbe z njim.

Te dni se v zakulisju bije boj za nadzorniška mesta v dveh pomembnih družbah. Ste res tudi vi kandidirali za nadzornika Petrola ali Telekoma?

Če uporabim tujko, bi te govorice označil za fake news [lažne novice]. Popolnoma jasno želim povedati, da v tem trenutku nisem kandidat za noben nadzorni svet, če pa bi bil kandidat, ker je seveda mogoče, da me kandidira kdo drug, ne bi dal soglasja za imenovanje. Opravljanje trenutne nadzorniške funkcije v SDH namreč zahteva od mene precejšen angažma in nisem pripravljen opravljati še drugih funkcij.

Ocenite upravljanje premoženja v luči konec februarja objavljenega poročila evropske komisije o Sloveniji, ki je med drugim zapisala, da so izvozni sektorji bolj konkurenčni od sektorjev, v katerih prevladujejo podjetja v državni lasti. »Čeprav gospodarstvo solidno raste, subjekti v državni lasti z vidika produktivnosti in dobičkonosnosti poslujejo manj uspešno kot podjetja v zasebni lasti«, piše v poročilu.

Evropska komisija je zaznala napredek pri upravljanju podjetij v državni lasti, izredno nas veseli, da sta trud in delo celotnega SDH pripeljala do te ocene. Celoten sistem korporativnega upravljanja v SDH je bil namreč postavljen šele leta 2015 in izboljšave so že opazne v donosnosti premoženja, od nekaj več kot enoodstotne donosnosti portfelja Republike Slovenije in SDH v letu 2014 do več kot štiriodstotne leto pozneje, za preteklo leto pričakujemo več kot petodstotno, za letošnje še večjo. Hkrati pa je treba pri primerjavi donosnosti zasebnih in državnih družb upoštevati tudi dejstvo, da so nekatere naložbe definirane kot strateške oziroma pomembne, in pri teh ni edino merilo uspešnosti poslovanja doseganje ekonomsko-finančnih ciljev, ampak so cilji tudi drugi, strateški. Tak primer so javne gospodarske službe, ki opravljajo določene javne storitve, pri čemer se ne ustvarja neki visok donos. Primerjava zasebnih in državnih družb zgolj po enem kazalniku, to je donosnosti na kapital, ni korektna.

Ni ta »napredek« predvsem posledica dejstva, da se je kriza končala in da dosegamo gospodarsko rast?

Napredek je vedno rezultat zunanjih in notranjih okoliščin, modrost dobrega upravljavca pa je, da zna ločiti, kateri del teh elementov je v kolikšni meri prispeval k napredku. Seveda se strinjam, da so se makroekonomske razmere izboljšale, ne le v Sloveniji, tudi širše, v EU, delno pa je seveda k napredku pripomoglo boljše korporativno upravljanje, gre tudi za prispevek SDH.

Čeprav je bilo privatiziranih več pomembnih podjetij v državni lasti in je bil postavljen celovit okvir za njihovo upravljanje, preostale slabosti pri korporativnem upravljanju teh podjetij še vedno negativno vplivajo na zasebne naložbe in rast, med drugim še piše v poročilu komisije. Krka in Zavarovalnica Triglav prispevata okoli 60 odstotkov dividend, ki jih dobi SDH od družb, ki jih upravlja. Ste zadovoljni s poslovanjem Krke, njeno dobičkonosnostjo in pripravljenostjo na prihodnost, poslovni model? Eden od delničarjev je kritiziral, da dobi od Krkinih dividend manj, kot bi dobil za depozit v bankah.

SDH je v Krki manjšinski delničar, ima dobrih 16 odstotkov lastniškega deleža, hkrati pa je Krka zelo pomemben vir premoženja, ki ga potrebujemo za poplačilo obveznosti iz naslova končanih postopkov denacionalizacije. SDH pozorno spremlja in analizira poslovanje Krke prek letnih in drugih poročil. Predvsem sta za uspešnost poslovanja odgovorna uprava in nadzorni svet družbe. Samih poslovnih rezultatov pa ne morem komentirati in se o njih izrekati, ker je Krka javna delniška družba. Toda dejstvo je, da dividendna donosnost znaša približno 5 odstotkov in je še vedno precej višja kot obresti na bančne depozite.

Ker ste tako zadovoljni z upravljanjem državnega premoženja, pojasnite davkoplačevalcem, kako je mogoče, da so v uprave družb imenovani ljudje brez ustreznih izkušenj na posameznem področju. Najnovejši tak primer je novi predsednik uprave novogoriškega Hita Janez Mlakar. Videti je, da ste na funkcijah samo zato, da s politiko povezanim kadrom zagotavljate dobre službe.

Kot sem že dejal, uspešnost upravljanja družb s kapitalsko naložbo države se kaže v številkah ...

... ravno zato ni razumljivo, da se je moral posloviti Dimitrij Piciga, pod njegovim vodenjem je Hit namreč spet začel poslovati z dobičkom.

Številke kažejo, da se uspešnost upravljanja državnih kapitalskih naložb izboljšuje. Kar zadeva imenovanje posameznih uprav, pa je povsem jasno, kdo je zanj pristojen. Nadzorni svet SDH je pristojen le za imenovanje uprave SDH. Za kadrovsko odločitev glede predsednika uprave Hita je torej pristojen in odgovoren nadzorni svet Hita.

O tem ni dvoma, ampak če vas vprašam kot davkoplačevalca in državljana, verjetno imate stališče do tega, da prihajajo na položaje ljudje brez izkušenj s področja nove funkcije?

Ta pogovor razumem kot pogovor s predsednikom nadzornega sveta SDH, ne kot z davkoplačevalcem. No, ne glede na to pa naj rečem, da pričakujem, da bodo na funkcije imenovani ljudje, ki bodo ustrezno podkovani, tako strokovno, z izkušnjami, in seveda, da bodo izpolnjevali razpisne pogoje. To je osnovno pričakovanje, kakšen bo rezultat njihovega dela, pa se lahko vidi šele, ko funkcijo nekaj časa opravljajo. Menim, da je nekorektno, da se človeka ocenjuje, še preden nastopi funkcijo.

Komentirajte Gorenje, ki je prek Kada v lasti davkoplačevalcev. Se vam zdi pogodba soproge Marka Voljča, predsednika nadzornega sveta Gorenja, za strateško kadrovsko svetovanje, menda je zaslužila celo 300 tisočakov na leto, sporna?

(molk za razmislek)

Vprašajmo drugače: ali bi se vam zdelo primerno, da bi vaša žena, če bi imela svoje podjetje, delala za SDH?

Če drži, kar ste navedli, se mi takšno ravnanje ne zdi primerno.

Še en vroč kostanj je Pozavarovalnica Sava, ki zanima Hrvate. Ste res poklicali na agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) in zagrozili, naj ne izdajo soglasja za vstop hrvaškega Adrisa v Savo Re?

To nikakor ne drži!

Na agenciji so povedali, da so en klic dobili, a so ga skušali razumeti ne kot grožnjo, pač pa so pogovor le »vzeli v vednost«?

Ne vem, kdo je klical agencijo za zavarovalni nadzor v zvezi s hrvaškim Adrisom, jaz zagotovo ne.

AZN preverja zamenjavo nekdanjega prvega moža Pozavarovalnice Sava; SDH ima v njej 25-odstotni delež. Kaj bo, če ugotovi, da nadzorni svet pri razrešitvi Zvonka Ivanušiča ni ravnal pravilno?

Pred kratkim je direktor agencije za vaš časopis javno pojasnil, da AZN nima pristojnosti, da bi razveljavljala sklepe nadzornega sveta zavarovalnice.

Pred intervjujem ste opozorili, da o NLB in Cimosu ne boste govorili, ker postopki v zvezi z njima tečejo, pa vendar prosim za oceno, ali je bila pri Cimosu ključna napaka, da je bil spomladi 2014 uveden postopek prisilne poravnave in da se ni reševal po skrbno pripravljenem zunajsodnem sanacijskem načrtu?

Naj vam odgovorim s prispodobo: če smo sredi razburkanega morja v čolnu, v katerega skozi nešteto lukenj vdira voda, je prva naloga, da luknje zamašimo in preprečimo, da se čoln potopi. Šele ko nam bo to uspelo, bomo ugotavljali, kdo je luknje navrtal. Enako pot je treba ubrati pri Cimosu.

Ta primer je ena največjih sanacij v samostojni Sloveniji, hkrati pa tudi ena najbolj zavoženih. Vsi ti strokovnjaki, ki so sodelovali pri njej, tako tujci na DUTB kot na primer Marko Jazbec, nekdanji prvi mož SDH, ki je po odstopu s funkcije še dobival plačo na SDH ravno zato, ker se je ukvarjal s Cimosom, zdaj pa je nagrajen z novo funkcijo v Savi Re, očitno niso delali dobro. Toda za fiaske ne odgovarja nihče.

Kot sem rekel, zdaj je prva skrb zagotoviti preživetje podjetja, v nadaljevanju pa se bo ugotavljalo, kdo je morebiti zavozil, kdo ni opravil svoje dolžnosti, kdo je povzročil, da se je Cimos znašel v položaju, v kakršnem trenutno je. Marko Jazbec je bil po odstopu z mesta predsednika uprave SDH res krajši čas še zaposlen na SDH zaradi Cimosa, toda njegovo delo lahko oceni samo uprava SDH.

Kakšno je vaše mnenje, naj delnice NLB, če bo šel del res v prodajo, kotirajo tudi na ljubljanski borzi in naj bodo ponujene tudi slovenskim davkoplačevalcem?

Tu se moram držati pravil, da pred objavo namere za kotacijo ne komentiramo nobenih informacij v zvezi z NLB.

Pa menite, da bi po izbrisu delničarjev NKBM državljani sploh investirali v delnice te banke?

Vsaka družba izkazuje zaupanje do svojih poslovnih partnerjev iz dneva v dan tako, kakor opravlja svoje storitve. In pri bankah je to zelo merodajno tudi na primer prek števila transakcijskih računov, odprtih pri njih; koliko vem, se število računov v bankah ob sanaciji ni zmanjšalo. To kaže na zaupanje v banke.

To ni odgovor na vprašanje, glede na to, da Slovenec menda prej zamenja ženo kot banko.

Tega rekla pa ne poznam.

Koliko je pritiskov politike na vas? SDH menda ni dobil tretjega člana uprave zaradi spora med SMC in SD, ki je hotel na tem položaju Matevža Marca, nekdanjega člana uprave Save, ki nima podpore SMC. Njegovemu imenovanju ste vi in Smolnikarjeva nasprotovali povsem samostojno?

To je bila samostojna odločitev nadzornega sveta, nihče od kandidatov namreč ni v zadostni meri izpolnjeval meril in pričakovanj nadzornega sveta za imenovanje.

Predvidevam, da niste zahtevali zdravniškega dokazila za odsotnost Duška Kosa na seji, ki je nato odpadla, ker koalicija ni bila usklajena o kandidatih za več funkcij …

Gospod Kos me je pred sejo obvestil, da ima zdravstvene težave, in se je ni mogel udeležili. V našem nadzornem svetu velja načelo medsebojnega zaupanja in mu verjamem na besedo. Nisem zahteval zdravniškega dokazila o njegovi bolezni. Sicer pa za to tudi nimam nobenega pooblastila in zakonske podlage.

Kaj bi rekli, če bi slišali, da se razmišlja o oblikovanju konzorcija državnih podjetij za nakup deleža Save v Gorenjski banki?

Prvič slišim za to informacijo. Na splošno sicer menim, da naj se uprave družb ukvarjajo s svojo osnovno dejavnostjo in naj se ne spuščajo v izlete zunaj nje. V Sloveniji smo imeli veliko primerov, ko so podjetja investirala zunaj svojih glavnih dejavnosti, večina teh izletov pa se je končala slabo. In ogrozila osnovno dejavnost, core business, ali jo celo potopila. Uprave podjetij naj se držijo osnovne dejavnosti, na katero se spoznajo, jo obvladujejo, ustrezno obvladujejo tudi tveganja in kjer lahko dosegajo pričakovane donose. Dolgoročno uspešno stabilno poslovanje je pomembnejše kot pa lovljenje enkratnih ali kratkoročnih dobičkov.

Na neki način ste zdaj prisolili klofuto Telekomu. Tudi njegov nadzorni svet je potrdil strategijo širitve dejavnosti na različna področja, celo prodajo elektrike, Telekom je vložil v televizijo in internet, ki mu prinašata izgubo ...

Dovolite, da vam pri tem vprašanju odgovorim enako kot pri Krki. Telekom je prav tako javna delniška družba, katere delnice kotirajo na borzi, zato njegovega poslovanja ne bom komentiral.

Ne sprašujem vas o konkretnem poslovanju, ampak o strategiji.

Tudi strategije ne želim komentirati.

Kako vam ob zaposlenosti s SDH uspe hkrati še voditi podjetje oziroma biti stečajni upravitelj z množico odprtih stečajnih postopkov?

Zaposlen sem v družbi Neos svetovanje in prek nje opravljam funkcijo stečajnega upravitelja, trenutno sem imenovan v okoli sto stečajnih postopkih, kar je bistveno manj od nekaterih mojih kolegov. Vse postopke vodim strokovno, z vso potrebno vestnostjo, se je pa že zgodilo, da sem za določeno obdobje zamrznil oziroma ustavil imenovanja v novih stečajnih postopkih, saj sem ocenil, da bi bil preveč obremenjen, če bi bil ves čas na seznamu za imenovanje v nove stečajne postopke.