Tiskane izdaje
Ljubljana – Fužine so najbolj gosto poseljena soseska v Ljubljani in Sloveniji. Po podatkih statističnega urada o številu prebivalcev leta 2011 in podatkih o površini, ki smo jih prejeli od geodetske uprave, na Fužinah živijo 103 osebe na hektar oziroma 10.271 ljudi na kvadratni kilometer. Gostota prebivalcev celotne Ljubljane je 1710 na km².
Državljanstvo: 94 % Fužincev je državljanov Slovenije (1 % več kot povprečje)
Gostota prebivalstva lahko pomeni visoke absolutne številke, kar je po ugotovitvah slovenskih raziskovalcev v raziskavi Large housing estates, izvedeni leta 2003 za univerzo v Utrechtu, eden od mogočih »virov stigmatizacije« soseske. To večinska populacija vidi kot naselje za »južnjake«, tiste »od tam dol« in, seveda, »čefurje«.
Priseljenci: 59 % Fužincev je priseljencev (povprečje za Ljubljano 41 %)
Kar zadeva etnično sestavo, aktualizirani podatki o opredelitvi prebivalcev Ljubljane, četrtnih skupnosti in Fužin po narodnostni pripadnosti niso na voljo. O etnični sestavi tako lahko sklepamo zgolj glede na podatke, ki nam jih je posredoval statistični urad, zadevajo pa državljanstvo, status priseljenosti in prvo prebivališče.
Fužine so po številu slovenskih državljanov v zlati sredini. Pri tem je njihov delež nižji ali enak 90-odstotnemu v četrtnih skupnostih Polje, Golovec, Jarše in Trnovo, najnižji pa je v preostalem delu Most, to je 87-odstoten. Po številu tujih državljanov se Fužine prav tako ne razlikujejo od ljubljanskega povprečja, prej navedene četrtne skupnosti pa imajo tudi najvišje deleže tujcev. Če se – ker so Fužine sprva zrasle kot soseska za mlade družine in družine migrantskih delavcev iz republik tedanje Jugoslavije – med tujci osredotočimo zgolj na državljane iz držav naslednic SFRJ, se Fužine tudi po tem merilu znajdejo v sredini (6 odstotkov tujih državljanov). Ljubljansko povprečje je 7-odstotno.
V Fužinah je priseljencev iz prve generacije kar tretjina vseh priseljencev, sledijo jim pripadniki druge generacije z obema staršema prve generacije (13 odstotkov). Nižji delež od ljubljanskega povprečja se na Fužinah kaže le pri tretji generaciji, ki obsega 6 odstotkov. Glede na prvo prebivališče – to je kraj, kjer je imela mati popisane osebe prijavljeno prebivališče – dobra polovica Ljubljančanov izvira iz Ljubljane, slaba tretjina iz drugih slovenskih krajev in le petina iz tujine. Fužine se rahlo razlikujejo. Resda je polovica prebivalcev izvornih Ljubljančanov, a razmerje med priseljenimi iz Slovenije in tujci je prav nasprotno: petina se je priselila iz drugih slovenskih krajev, tretjina pa iz tujine.
Izobrazba in delo: 8 % je stopnja brezposelnosti (povprečje za Ljubljano je 6 %)
Prebivalci Fužin in Ljubljane so po deležu neizobraženih ali pa tistih, ki niso končali osnovne šole, izenačeni pri nekaj več kot 2 odstotkih populacije. Je pa na Fužinah nekaj več oseb z II., III. in IV. stopnjo izobrazbe in prav tako več srednješolsko izobraženih. Večje razlike so pri visoko izobraženih, ki jih je na Fužinah za 6 odstotnih točk manj kot v Ljubljani (27 odstotkov). Populaciji učencev in dijakov ter študentov sta podobni, je pa na Fužinah manj upokojencev – ena petina v primerjavi z ljubljansko slabo tretjino. Brezposelnih je v fužinski soseski le za dve odstotni točki več kot v celotnem mestu (6 odstotkov), glede na trajanje brezposelnosti pa se občutno ne razlikujejo od splošne populacije.
Gospodinjstva: 76 % stanovanj je lastniških (povprečje za Ljubljano je 17,9 %)
Prebivalci Fužin prebivajo v nekoliko bolj številčnih gospodinjstvih, saj ta v povprečju štejejo 2,5 člana, v Ljubljani pa 2,3. Gospodinjstev z enim članom je na Fužinah tretjina, v Ljubljani pa je takšnih 40 odstotkov. Nekoliko več je tudi tričlanskih in štiričlanskih gospodinjstev. Poleg tega je na Fužinah občutno več gospodinjstev v stanovanjskih blokih, ki imajo površino 60 do 80 m², takih je kar 42 odstotkov, v Ljubljani pa le četrtina. Precej manj pa je stanovanj, ki obsegajo več kot 80 m², in nekoliko več tistih, ki merijo 30 m². Podobno je pri bivalni površini na člana gospodinjstva, saj tretjina Fužincev živi na 20 do 30 m², takšnih Ljubljančanov pa je za šest odstotnih točk manj, a so na ravni mesta najštevilčnejša populacija.
Fužine so po starosti prebivalcev sicer malce mlajše kot »njihovo« mesto. Povprečna starost je od 38 do 43 let, v Ljubljani pa od 39 do 44 let.
Toda po razmerju spolov so Fužine skoraj povsem izenačene z območjem ljubljanske mestne občine, kjer so ženske zastopane v 52 odstotkih, moški pa v 48 odstotkih. Pri tem prebivalci Fužin predstavljajo 4,4 odstotka vseh prebivalcev Ljubljane.
Poudarjamo, da smo pri izračunu povprečij na podlagi starostnih razredov, ki so nam jih posredovali s statističnega urada, kot najvišjo starost upoštevali 90 let, saj je bil najvišji starostni razred odprt (85+). Razredi so sicer petletni.
Sklep: Fužine niti na družbenem področju niso segregirane od večinske populacije. Kaj šele, da bi bila geto.
Z analizo smo bolj ali manj le popraskali po površini socialne slike Fužin v primerjavi z Ljubljano, a na podlagi zbranih podatkov lahko trdimo, da Fužine niso žrtev segregacije večinske populacije; kaj šele, da bi bile geto. Po spolu in starosti so preslikava Ljubljane. Največje razlike se kažejo pri kriteriju priseljencev, a vendar manjše, kot smo pričakovali glede na zgodovino nastanka Fužin in družbeno stigmo. Fužinci so izobraženi, pri čemer so razlike opazne zlasti pri visoko izobraženih, ne pa pri neizobraženih. Poleg tega ne drži teza, da tamkajšnji prebivalci živijo »stisnjeni kot sardine v konzervi«, saj Fužinci prebivajo v gospodinjstvih, ki se po številčnosti ne razlikujejo občutno od gospodinjstev Ljubljančanov.
