Ljubljana – V Ljubljani se je po podatkih policije leta 2011 zgodilo 12 kaznivih dejanj in 3,4 kršitve javnega reda in miru na sto prebivalcev. Največ kaznivih dejanj so našteli v četrtni skupnosti Center (34,2 na sto prebivalcev), prav tako kršitev javnega reda in miru (15,2). Pa Fužine? 6,8 kaznivega dejanja in 1,9 kršitve na sto prebivalcev.
Vrste kaznivih dejanj in kršitev: 43 % kaznivih dejanj so kršitve
V Ljubljani so se 2011 zgodili štirje umori, pet ubojev in ena povzročitev smrti iz malomarnosti. Od tega se je le en umor zgodil na Fužinah. Sicer pa je tako kot v Ljubljani tudi na Fužinah tatvina najbolj razširjeno kaznivo dejanje (43 odstotkov primerov), sledi ji neplačevanje preživnine (22 odstotkov), vendar smo iz podatkov razbrali, da zato, ker je bila ena oseba v istem letu osumljena 183 tovrstnih kaznivih dejanj. Na tretjem mestu na Fužinah je velika tatvina, medtem ko so se nasilje v družini, neupravičena proizvodnja in promet z drogami ter povzročitev lahke telesne poškodbe uvrstili šele na sedmo, osmo in deveto mesto. Kar zadeva kršitve javnega reda in miru ter druge prekrške, ki niso cestnoprometni, je med Ljubljano in Fužinami nekaj več razlik. Najpogosteje se v Ljubljani zgodijo kršitve zaradi javnih prepirov, spodbujanja k pretepu in drznega vedenja (skupaj 23 odstotkov), na Fužinah pa je bil najpogostejši prekršek posedovanje manjše količine droge za enkratno lastno uporabo (12 odstotkov), takoj za tem sledita prej navedeni kršitvi (skupaj 17 odstotkov).
A vendar v javnosti še vztraja prepričanje, da so Fužine polne kriminala. Slovenski raziskovalci, ki so pri univerzi v Utrechtu pripravili študijo Large housing estates in Slovenia, so pred 11 leti ugotavljali, da policijska statistika ne potrjuje prepričanja o višji stopnji kriminalitete na Fužinah glede na Ljubljano, prav tako ne, da se v soseski dogajajo hujša kazniva dejanja.
Problematiko varnosti v Ljubljani, njenih četrtnih skupnostih in na Fužinah smo analizirali na podlagi statističnih podatkov policije o kaznivih dejanjih ter kršitvah javnega reda in miru v letu 2011. To leto smo izbrali zato, ker se nanj nanašajo tudi podatki popisa statističnega urada, ki smo jih analizirali v sekciji o socialni sliki Fužin, zato je bilo pomembno, da se ukvarjamo z istim obdobjem. To bomo v tiskanem delu predstavili jutri.
Prizorišča: 39 % kaznivih dejanj se zgodi na parkirišču
Kaznivim dejanjem najbolj izpostavljena prizorišča so ljubljanska parkirišča, kjer se jih je zgodila petina, in bencinske črpalke (9 odstotkov). Le v 6 odstotkih primerov so bila to podjetja, ki se ukvarjajo s financami in drugimi poslovnimi storitvami, in stanovanja v blokih. Na Fužinah so parkirišča v kriminalnem smislu še bolj oblegana; drugače je s stanovanji in bencinskimi črpalkami: prva so prizorišče kaznivih dejanj v dobri četrtini primerov, druge pa v 12 odstotkih (v Fužinah sta le dve bencinski črpalki). Kršitelji javnega reda in miru pa to največkrat počnejo na cestah, ulicah in trgih, tako v Ljubljani (68 odstotkov) kot tudi na Fužinah (44). Drugo pogosto prizorišče so stanovanja, kjer ljubljanski razgrajači operirajo v 12, fužinski pa v 22 odstotkih primerov. Na tretjem mestu so tako v mestu (6) kot tudi v »naši« soseski (9 odstotkov) gostinski objekti. Policija je zaradi kršitev javnega reda in miru ter drugih prekrškov, ki niso prometni, v Ljubljani v povprečju intervenirala v slabi polovici primerov, na Fužinah pa v skoraj dveh tretjinah. Tam se zgodita le dva odstotka vseh ljubljanskih kršitev.
Osumljenci: 183 kaznivih dejanj neplačevanja preživnine je osumljen 63-letnik
Osumljenci so večinoma fizične osebe, in sicer tako na ravni celotnega mesta (88 odstotkov) kot tudi Fužin (98). Kar zadeva Ljubljano, so osumljenci v treh četrtinah primerov moškega spola, na Fužinah pa je ta delež še bolj nagnjen v prid kromosoma Y (91 odstotkov). Osumljenci so bili v povprečju precej starejši kot tisti v Ljubljani – 49 let – kar je hkrati tudi najstarejša povprečna starost osumljenca glede na vse četrtne skupnosti in Ljubljano, kjer je ta 37 let. Povprečna starost na Fužinah je tako visoka zaradi povratnika, starega 63 let, ki je bil leta 2011 osumljen velikega števila kaznivih dejanj. Če ponovljenih kaznivih dejanj ne bi upoštevali, bi se povprečna starost znižala na 33 let. Mladoletne osebe so bile v kaznivih dejanjih udeležene v približno enakem deležu na Fužinah in v Ljubljani, medtem ko je delež vseh oseb v starosti do 30 let višji na območju celotne mestne občine (31 odstotkov) kot v domnevno zloglasni soseski (24). Na Fužinah sta bila najmlajša storilca stara 15 let, v Ljubljani so jih trije šteli 12. V vseh četrtnih skupnostih, Ljubljani in na Fužinah so bili osumljenci pretežno slovenski državljani.
Oškodovanci: 1,5 % oškodovancev s telesnimi poškodbami
Povprečni oškodovanec v Ljubljani (65 odstotkov) in na Fužinah (78) je fizična oseba, moškega spola, vendar se razmerje med spoloma v soseski ob Ljubljanici še nekoliko bolj preveša na stran moških. Delež teh je skoraj 70-odstoten, na ravni mesta pa »le« 55-odstoten. Sicer pa je bilo leta 2011 kar 1572 fizičnih oseb oškodovanih več kot enkrat. Povprečna starost oškodovanca je v Ljubljani 42, na Fužinah pa 38 let. Če upoštevamo le najmlajše in najstarejše oškodovance, je bilo mladoletnih Fužincev le dva odstotka, v Ljubljani pa osem. Najstarejši so bili žrtve slabe desetine kaznivih dejanj na Fužinah in malo manj kot petine primerov v mestni občini. Tudi kar zadeva državljanstvo oškodovancev ni velikih odstopanj: tako v celotni mestni občini kot v fužinski soseski so daleč največkrat žrtve državljani Slovenije – v več kot 95 odstotkih primerov. Druga skupina v Ljubljani, ki je pogojno še omembe vredna, so državljani EU (slaba 2 odstotka) in državljani BiH (enak delež). Prav tako jo v veliki večini primerov (okoli 98 odstotkov) odnesejo brez poškodb v Ljubljani, na Fužinah in v vseh četrtnih skupnostih.
Kršitelji: 51 % kršitev storijo mlajši od 30 let
Profil povprečnega kršitelja reda in miru se občutno ne razlikuje od profila osumljenca. To so fizične osebe (v Ljubljani 97 odstotkov, na Fužinah 98). Na Fužinah v 77 odstotkih primerov predpise kršijo moški, kar je za štiri odstotne točke manj od ljubljanskega povprečja. Najvišji delež kršiteljic ima četrtna skupnost Golovec (tretjina).
V povprečju najstarejši kršitelji so doma v četrtnih skupnostih Šmarna gora in Golovec (okoli 39 let), na Fužinah so stari 34 let, v Ljubljani pa leto manj. V mestu več kot polovico kršitev storijo mlajši od trideset let.
Nekoliko bolj zanimiva je podoba kršiteljev po državljanstvu, saj so na območju mestne občine 81 odstotkov kršitev zagrešili slovenski državljani, na Fužinah več (88 odstotkov), daleč najmanj – le dve tretjini – pa v četrtni skupnosti Trnovo. Preostali tamkajšnji kršitelji, torej nekaj manj kot petina, so bili državljani članic Evropske unije, kar je hkrati druga najpogostejša skupina kršiteljev na vseh območjih v našem vzorcu.
Sklep: Fužine niti na področju varnosti niso segregirane in jih ne moremo označiti za geto
Glede na varnostne podatke in našo analizo bi morali biti zelo drobnjakarski, da bi med Fužinami in Ljubljano našli kakšne pomembnejše ali opaznejše razlike. Tako lahko sklenemo, da Fužine niti na področju varnosti niso segregirane, prav tako jih ne moremo označiti za geto. V primerjavi z Ljubljano so celo nekoliko bolj dolgočasne.
Daleč najpogostejše kaznivo dejanje je tatvina, medtem ko nezakonita proizvodnja in prodaja drog ne na Fužinah ne v Ljubljani ne predstavlja pomembnega deleža kriminala, saj se uvršča šele na osmo oziroma deseto mesto.
Tudi pri prizoriščih ni bistvenih odstopanj, nekaj več kaznivih dejanj se na Fužinah zgodi na parkiriščih in tudi v stanovanjih, kar je glede na gosto poseljenost soseske najbrž pričakovano. Kar zadeva prizorišča kršitev javnega reda in miru, prav tako prevladujejo ulični prekrški in, spet, stanovanja. Je pa zanimivo, da policija v zvezi s kršitvami na Fužinah posreduje v skoraj dveh tretjinah primerov, v Centru, kjer se zgodi 40 odstotkov vseh kršitev v Ljubljani, pa le v malo več kot tretjini primerov.













