Gorazd Skubin: »Blok 6 je bil drag, a je dobro, da ga imamo«

Generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) po poletnem imenovanju vleče prve poteze. V omarah ga čaka polno okostnjakov, vendar je kljub temu njegov načrt, da postanejo največja energetska družba v regiji. Prekletstvo tega poslanstva pa je, da mora za uspešen naskok na tuje trge najprej pomiriti lokalne interese, ki so tako ali drugače ujetniki Teša 6.

Na vrhu holdinga ste slabega pol leta. Kako bi ocenili to obdobje?

Minilo je zelo hitro. Družbe nisem prevzel v najbolj idealnem času, vendar tako se je zgodilo. Občutek je bil, kot da bi me vrgli v deročo reko, ker je bilo odprtih ogromno neprijetnih vprašanj.

Ste se že prijeli za breg?

Ne še, se mu pa približujem. Mislim, da mi bo to v naslednjega pol leta uspelo.

Ključni problem skupine je investicija v Teš 6. Kako kaže z zaprtjem finančne konstrukcije za dolgoročno zadolžitev?

Zaradi drage investicije v blok 6, zaradi razmer na energetskih trgih in zaradi zamujanja pri optimizaciji poslovanja holdinga in odvisnih družb smo morali predvsem v Tešu sprejeti nekaj nepriljubljenih ukrepov in hitro doseči določene rezultate. Ne rečem, da se v preteklosti ukrepi niso izvajali, vendar sem po prihodu padel v sredino stavkovnih aktivnosti, ki smo jih nato z angažiranjem obeh strani umirili. Uspelo nam je, da nismo kršili zavez, ki smo jih imeli do finančnih institucij.

V Tešu zmanjšujete število zaposlenih.

S sindikatom in svetom delavcev nam je uspelo vzpostaviti dialog, ki pelje v pozitivno smer. Z nekaterimi ukrepi smo zmanjšali število zaposlenih. Mislim, da smo zdaj v Šoštanju pri nekem realnem številu zaposlenih, urediti pa moramo še plačni sistem, ki smo ga z nujnimi hitrimi ukrepi ponekod porušili. To je zdaj ena od prednostnih nalog poslovodstva.

Kako torej kaže z dolgoročnim zadolževanjem?

Potekajo zaključna pogajanja za zaprtje dolgoročnega posojila. Kaže dobro, dogovor pa bi nas za nekaj časa spravil v mirne vode. O podrobnostih v tem trenutku še ne morem govoriti.

Zgodba z izdajo obveznic je končana in ni več aktualna?

Ta zgodba je bila končana z neuspešno izdajo obveznic marca letos. V vmesnem času pa so se zaradi boljšega poslovanja HSE zmanjšale potrebe po višini posojila, zato lahko rečem, da smo trenutno v bistveno boljšem položaju.

Za del posojil pa ste ravno obnovili poroštveno pogodbo z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM). Lokalno okolje predvsem zanima, ali je s tem ogroženo lastništvo elektrarn na Dravi?

Nikakor ne. Poenostavljeno povedano to poroštvo pomeni, da bo posojilo odplačano s prodajo električne energije in ne z lastništvom podjetja. Torej lastništvo ni ogroženo, višina poroštva pa je v rangu dveletne proizvodnje električne energije v DEM, kar ne pomeni večjega tveganja za lastnino.

Kakšni pa so odnosi z lokalno skupnostjo, ki od Teša veliko pričakuje?

Lokalna skupnost ima svoja pričakovanja, treba je razumeti, da so bili v preteklosti navajeni na določene prihodke iz naslova degradacije okolja. Dejstvo je, da ima termoproizvodnja električne energije vpliv na lokalno okolje, kar pa bo treba zakonsko urediti. Zaradi padcev cen električne energije v Šaleško dolino pride letno okoli 50 milijonov evrov manj denarja kot prej, hkrati pa je treba plačevati glavnico investicije v blok 6. Jasno je, da je to razmerje izredno neugodno za celotno regijo.

Koliko blokov bo delovalo v Šoštanju, glede na to, da sta bila lani četrti in peti blok v bilancah odpisana?

V lanskih načrtih je bilo predvideno obratovanje blokov 6 in 4. Po mojem prihodu smo ponovno izdelali dolgoročno strategijo proizvodnje električne energije do leta 2030 na šoštanjski lokaciji. Ta predvideva revitalizacijo bloka 5, v vmesnem času pa začasno delovanje bloka 4.

Se to splača?

Če gledamo samo variabilni del cene električne energije, je proizvodna cena še vedno konkurenčna. To pa ni edini motiv. S povečanim izkopom premoga lahko znižamo ceno energenta, to je premoga na enoto, in posledično proizvodno ceno iz Teša. To pomeni povečano uporabo bloka 6 in enega dodatnega bloka. Trenutno je to blok 4, po revitalizaciji pa bo to vlogo prevzel blok 5. Razlog za načrtovano ponovno vključitev petega bloka je v tem, da četrti proizvede manj elektrike in je manj primeren za obratovanje v tako imenovanem trapeznem diagramu. Poleg tega je peti blok primernejši za zagotavljanje sekundarne regulacije, ki na trgu dosega bistveno višje cene.

Treba je vedeti, da je Slovenija precej specifična država glede premoga, saj je vezana na lastno proizvodnjo, ki pa je cenovno manj ugodna. Uvoz tega energenta pa trenutno ni aktualen.

To pomeni, da je konec sanj o desetodstotnem primešavanju uvoženega premoga velenjskemu lignitu?

Kot rečeno, o uvozu ne razmišljamo, ker za to ni potrebe. Morda bo o tem treba razmišljati kdaj v prihodnosti, odvisno, kakšna bo poraba premoga po letu 2030 in kakšno bo stanje zalog. Vsi podatki kažejo, da bodo zaloge zadostovale do konca življenjske dobe šestega bloka, to je do leta 2054. Vprašanje pa je, kako bo na zaloge vplivala večja poraba od načrtovane do leta 2030. Morda bo po letu 2030 treba razmišljati tudi o uvozu. Na to v tem trenutku ni odgovora, ker ne vemo niti, ali bodo po tem letu premogovne tehnologije sploh še obratovale, ali pa bodo morda na voljo tehnične rešitve za boljše izkoristke in manjše izpuste. Zdaj pa je nujno, da obstoječo tehnologijo čim bolje izkoristimo.

Peti blok za ponovni zagon potrebuje denoks napravo. Zakaj je še ni?

Zaradi spleta nesrečnih okoliščin ta investicija v preteklosti ni bila izpeljana. Še enkrat je treba povedati, da je bil blok 5 za hladno rezervo predviden v vseh programih in vseh pogodbah za financiranje bloka 6. Četrti blok pa bi moral v dekomisijo z začetkom prihodnjega leta, zato se zadnja leta vanj ni več vlagalo. Peti blok je bil v dokaj dobrem stanju, manjkala mu je med drugim denoks naprava, vendar se razpisi za njen nakup niso izvedli. Ker bi moral biti peti blok obnovljen z denoks napravo do konca leta 2015 in ker se to ni zgodilo, se je kot začasna rešitev našel blok 4. Cene elektrike v tistem času so bile zelo nizke, zato se je zdela rešitev s četrtim blokom ustrezna. Vendar pa se je pozabilo na celovito rešitev za Teš in Premogovnik Velenje, ki predvideva povečan izkop premoga in optimizacijo proizvodnje sistema premogovnik-termoelektrarna.

Kolikšen je izpad, ker petica ne more delovati?

Na to lahko gledamo kot na oportunitetno izgubo. Zdaj te dodatne elektrike pač ne moremo proizvesti.

Kako živa je ideja o združevanju Premogovnika in Teša?

Ideja je živa. To je del procesa finančnega prestrukturiranja celotnega sistema, kjer pa je treba pred združitvijo narediti nekatere korake. Prvi je bil narejen z izločitvijo malih delničarjev iz Premogovnika, naslednji bo sprememba iz delniške družbe v d. o. o., potem bodo izvedene nekatere optimizacije znotraj sistema Premogovnik Velenje, nato pa bo del podjetja pripravljen za združitev s Tešem.

Kako na ta proces gledajo v obeh družbah?

Na dosedanjih pogovorih nisem videl kakšne zavore oziroma nestrinjanja s to idejo. Moje stališče je, da če tega ne bomo naredili, si bomo nakopali dodatne težave. Kot sem že omenil, se v Šaleško dolino steče letno okoli 50 milijonov evrov manj denarja, in temu se moramo prilagoditi. Če tega ne bomo storili mi, bo kdo drug.

Pri Premogovniku moramo ločiti dejavnosti pridobivanja premoga od storitvenih in servisnih dejavnosti. Dejavnost pridobivanja premoga bo tako lahko združena s Tešem, s čimer bomo prišli do optimalne cene premoga. Medtem ko bodo storitvene in servisne dejavnosti morale iskati svoje priložnosti in prihodke tudi zunaj skupine HSE, ne da so vezane na prihodke Teša.

Nekateri vam pripisujejo nalepko, da pripadate šaleškemu lobiju.

Sem Primorec iz Nove Gorice in po tej logiki nikakor ne spadam v tako imenovani šaleški lobi, seveda če ta sploh obstaja. Sem energetik, ki spoštuje vse geografske regije v Sloveniji, moj cilj je optimizacija delovanja celotnega energetskega sistema in doseganje najboljših rezultatov celote. Prav tako enako obravnavam vse proizvodne enote, ki so porazdeljene po državi, od nuklearne, termo in hidro, kot tudi druge obnovljive vire. Če želim optimizirati proizvodnjo v Šoštanju in doseči največ iz tega sistema, še ne pomeni, da sem član šaleškega lobija.

Kaj bo z energetsko lokacijo v Trbovljah?

Zelo mi je žal, da že prej niso našli rešitve za proizvodnjo elektrike na tej lokaciji. Trenutno iščemo rezervne scenarije in programe, ki bi bili zanjo primerni. Zaradi izpolnjevanja vseh okoljskih zavez ima holding z lokacijo približno pol milijona evrov stroškov na leto. Takšno stanje dolgoročno ni vzdržno, zato moramo poiskati rešitev, ki bo ta strošek pokrila. Zame je to prvenstveno energetska lokacija, ki bi jo bilo škoda izgubiti. Pogovarjamo se tudi z zasavskimi župani. Lokacija je recimo zelo primerna za soproizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje Trbovelj, lahko tudi Hrastnika. Seveda pa bi morala biti soproizvodnja ekološko neoporečna. Poleg energetike je, jasno, na tej lokaciji možno početi tudi kaj drugega.

Kaj takega, da ne bi spet dobili kakšne tožbe za onesnaževanje …

Odškodnina zasavskim kmetom zaradi onesnažene zemlje je bil eden prvih okostnjakov, ki je padel iz omare, ko sem prišel na HSE. Treba je vedeti, da je stranka v postopku Termoelektrarna Trbovlje, HSE je le lastnik termoelektrarne, ki je povrhu še v likvidaciji. Gre za staro zgodbo, uspelo pa nam je najti dogovor z drugimi podjetji, da je bila odškodnina kmetom v celoti izplačana. Odprtih je še 400 tisoč evrov, ki si jih morata razdeliti Steklarna Hrastnik in Tet. Prav omenjenih 400 tisoč evrov pa je pomembnih, ker lahko sprožijo tudi stečaj Teta, ki teh sredstev nima.

Kako se lahko HSE kot lastnik Teta vključi v to zgodbo?

Situacijo spremljamo in poskušamo najti najboljšo rešitev.

V programu za kandidaturo za generalnega direktorja HSE ste zapisali, da mora HSE postati vodilna energetska družba v regiji. Kako?

Energetika se je v zadnjih letih bistveno spremenila. Menim, da je zdaj res zadnji vlak, da ujamemo konkurenco in postanemo vodilna družba v regiji. Če karikiram, je zdaj HSE tovarna hlodov, ki jih prodaja na trgu na debelo. Marže na tem trgu so nizke. Dodana vrednost bi bila prodaja stolov iz teh hlodov, česar pa mi trenutno ne počnemo. V preteklosti se s prodajo končnim kupcem ni bilo treba ukvarjati, ker so bile marže na veleprodajnem trgu visoke. Zaradi transparentnosti in likvidnosti trga so marže drastično padle, potrebno je tudi veliko obratnega kapitala za obvladovanje tveganj, zato je treba iskati druge produkte in rešitve. Logični korak je vertikalna integracija od proizvodnje električne energije do končnega kupca. To je nujno tudi zaradi zavarovanja tveganja prodaje proizvedene elektrike. Z vertikalno integracijo bo proizvedena elektrika dolgoročno plasirana na trg. To je torej prvi in nujni korak, če želimo na tej osnovi graditi razvoj storitvenih dejavnosti, na primer digitalizacije, gradnje pametnih hiš in drugih storitev z višjo dodano vrednostjo.

Boste ustanovili lastno podjetje in zgradili svojo mrežo uporabnikov ali pa boste kupili katerega od sedanjih ponudnikov?

Možna sta vsekakor oba pristopa. Ustanovitev lastnega podjetja oziroma lastne prodajne verige je bolj zamudna, težja in bolj boleča pot, poleg tega pa so učinki manjši. Druga možnost je integracija s sedanjimi prodajnimi podjetji oziroma nakup prodajnih podjetij, ki že imajo izdelano lastno prodajno mrežo. V slednji bi bili na boljšem vsi udeleženci, saj bi tudi prodajna podjetja prišla do dolgoročnih virov električne energije po najbolj ugodni ceni in s tem dolgoročno znižala nabavna tveganja.

Trenutno je na trgu kakšnih deset prodajnih podjetij, ljubljanska Elektro energija je tako rekoč že združena z Genom I. V kolikšnem času načrtujete vertikalno integracijo?

Za dvomilijonski trg je toliko ponudnikov občutno preveč. V vsakem primeru se bo zgodila konsolidacija. Na koncu bo na slovenskem trgu prostora za tri do pet ponudnikov. Po moji oceni je za integracijo potrebno leto ali dve. Aktivnosti že potekajo, vendar ne gre čez noč.

Zanimivo, da je na ta trg vstopil tudi Telekom Slovenije.

Z vidika marže, ki jo doseže prodaja električne energije, sam vstop ni logičen, z vidika kompletiranja ponudbe Telekoma pa je. Ponudili so paket, ki je novost na trgu. V prihodnosti bodo vse rešitve predvidevale tudi kombinacije prodaje elektrike in drugih produktov z višjimi maržami. Ali je to združevanje produktov elektrike in telekomunikacij ali kaj drugega, pa bo pokazal čas.

Elektromobilnost je pravzaprav rešitev za energetske družbe.

V Evropi ta proces že teče in večkrat sem že poudaril, da je prav Evropa idealno okolje za elektromobilnost. Po eni strani imata Nemčija in Francija najboljši avtomobilski industriji na svetu, po drugi pa imata obe državi tudi presežke električne energije, zaradi katerih se cene elektrike nižajo. Hkrati je Evropa energetsko odvisna od uvoza nafte in plina. Edina logična pot je elektromobilnost, in HSE mora biti na tej poti. Moral bi biti tudi promotor elektromobilnosti, vendar trenutno za to še ni usposobljen.

Kako doseči, da boste med največjimi podjetji v regiji?

Poleg vertikalne integracije je nujna širitev naših produktov na regijske trge. HSE proizvede osem teravatnih ur električne energije na leto, realno je lahko v Sloveniji končnim odjemalcem prodamo med štiri in pet teravatnih ur. Torej imamo še vedno na voljo polovico proizvodnje, ki jo moramo nujno plasirati končnim odjemalcem v regiji. Holding je bil kar nekaj let v krču zaradi investicije v Teš 6, zato se ni posvečal novim tehnologijam in gradnji proizvodnje iz obnovljivih virov. Zdaj se pospešeno ukvarjamo s projektom gradnje hidroelektrarn na srednji Savi.

Vam bodo v drugem stebru (Gen energija) pustili graditi?

Koncesija za gradnjo je v lasti HSE. Nobenega razloga ne vidim, da bi šla v roke kogarkoli drugega. S Savskimi elektrarnami in Gen energijo smo ustanovili skupno podjetje Hidroelektrarne na srednji Savi in v okviru tega je bilo predvideno tudi sodelovanje pri gradnji. Mislim, da bodo aktivnosti in dogovori potekali v tej smeri.

Prejšnji teden je Gen I dobil posel za dobavo električne energije hrvaškim avtocestam. Zanimivo, da je Gen I dobil ta posel, po drugi strani pa hrvaški HEP močno krepi tržni delež v segmentu velikih odjemalcev v Sloveniji. Je naključje, da obe podjetji tržita elektriko iz krške nuklearke?

Gen I že dolgo posluje na hrvaškem trgu, tam ima potrebno infrastrukturo, zato je normalno, da je na Hrvaškem dobil tudi takšen posel. Podrobnosti ne poznam. Je pa hrvaški trg gotovo eden tistih, na katere se je treba fokusirati.

Zakaj se HSE ne poteguje za kakšen podoben posel?

HSE trenutno nima infrastrukture, ki bi to omogočala. Ko bo ta vzpostavljena, se bomo vsekakor vključili tudi na to področje.

Kaj pa je delal direktor za prodajo?

Prodajal »hlode«(smeh). Hrvaška je v preteklosti, kar zadeva elektroenergetske trge, veljala za tranzitno državo med Madžarsko, ki je najbolj likviden trg v regiji, in Slovenijo. Nekaj tranzita je šlo tudi iz Srbije, Romunije in Bolgarije na zahod.

S HSE Investom sodelujete pri gradnji novega plinskega bloka v Brestanici. Ali ta lahko deluje brez mehanizma prednostnega dispečiranja?

Kolikor mi je znano, mehanizem prednostnega dispečiranja ni predviden za plinski tip proizvodnih enot, ampak za klasične termoelektrarne z visokim izkoristkom.

Za to se zavzemate v HSE.

Vsekakor. Menim, da je to nujen ukrep v situaciji, ko so cene električne energije na evropskih trgih tako nizke. Seveda pa je treba poudariti, da je to odločitev države kot lastnika HSE. Podobne mehanizme je že implementirala večina evropskih držav. Pri tem je ključno zagotoviti zanesljivo oskrbo odjemalcev z električno energijo.

Kritiki tega mehanizma opozarjajo, da bo treba spet subvencionirati Teš 6.

Rekel bi drugače. Če ne bi imeli bloka 6, bi imeli resne težave z obratovanjem blokov 4 in 5, ker se njuna ekonomika zaradi cen na trgu ne bi izšla in ti bloki verjetno ne bi obratovali samostojno. Po drugi strani je sistem pomoči predviden samo za nove elektrarne, ki imajo določen izkoristek. Torej prednostnega dispečiranja nikakor ne bi mogli uporabiti za stara bloka. Ne glede na to, da je bila investicija v šestico zelo velika, je z vidika delovanja sistema dobro, da jo imamo. Seveda pa je velik problem odplačilo kreditov.

Ali je javni denar na varnem oziroma ali lahko zagotovite, da poroštvo za Teš 6 ne bo unovčeno?

Rad bi poudaril, da pri državnem poroštvu ne gre za denar davkoplačevalcev. HSE in Teš poslujeta kot gospodarski družbi, ki svoje prihodke ustvarjata s prodajo električne energije na trgu in s tem denarjem odplačujeta kredite. Prav tako lahko povem, da se zelo trudimo, da bo HSE normalno posloval in redno izpolnjeval svoje obveznosti.

Vaš predhodnik je obljubljal tožbe za vpletene v gradnjo šestega bloka, tudi proti dobavitelju glavne tehnološke opreme Alstomu. Kako je s tem?

Lahko rečem, da vsi procesi tečejo, vendar jih zaradi interesa postopkov ne smem komentirati. Zagotavljam pa, da vse teče v začrtanih časovnih okvirih.