Grehi Franca Dolenca

Razkrita uporaba neveljavne in nezakonite metodologije za ugotavljanje pokritosti prebivalstva z radijskim signalom za podjetje Infonet media ni bil osamljen primer, saj se kontroverznosti kar lepijo na direktorja agencije za komunikacijska omrežja in storitve Franc Dolenca.

Objavljeno
17. januar 2016 22.05
LJUBLJANA 28.03. 2012 direktor APEKA. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Luka Jakše
Luka Jakše
Franc Dolenc je vodenje Akosa prevzel leta 2011 in njegov pečat se je na agenciji hitro poznal. Lep primer je izbira ponudnika v letih 2013 in 2014 za izvedbo strokovnih svetovalnih storitev in dostopa do programske opreme za izvedbo kompleksne elektronske dražbe. Šlo je za dva vsebinsko podobna razpisa. Na prvem je z najdražjo ponudbo, za 425 tisoč evrov, zmagalo podjetje DotEcon iz Londona, čeprav so na agenciji kasneje priznali, da sploh ni izpolnjevalo vseh pogojev. Drugi ponudniki so imeli ceno med 250 in 380 tisoč evri. Izbiro leto kasneje pa je zaznamoval popravek javnega naročila tri dni pred iztekom roka. V njem so dodali, da je najvišja mogoča cena 200 tisoč evrov. Podjetje DotEcon je popravek edino opazilo in ponudilo za nekaj tisočakov nižjo ceno. Dolenc je pogoje javnega naročila nato še večkrat popravljal, saj je kmalu postalo jasno, da njegove odločitve niso bile usklajene s politiko. Sporno je tudi vnaprejšnje dajanje prednosti formatu dražbe, ki se mu namerava odreči celo britanski regulator, medtem ko denimo v Nemčiji uporabljajo drugačen, preglednejši način podelitve frekvenc.

Dolenc je elektronsko dražbo začel pripravljati in celo izbral izvajalca, čeprav zanjo ni imel zakonske podlage. Spremembe zakona, ki je bil sprejet nekaj mesecev prej, pa tudi ni predlagal. Da bi prikrili njegovo nestrokovnost in protipravnost postopkov, je takrat, ne prvič in ne zadnjič, Dolencu priskočilo na pomoč ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, tako da je naknadno spremenilo zakon, ki je skušal pokriti delovanje agencije tudi za nazaj. Toda škoda je bila že narejena. Agencija je z izbiro pravil, ki so bila pripravljena za pet ponudnikov, dejansko pa so dražili le trije, torej v precej manj konkurenčnih pogojih, in z izbiro elektronske dražbe za mobilne frekvence iztržila 150 milijonov evrov manj, kot so bili pripravljeni plačati mobilni operaterji.

Enkrat tako, drugič drugače

Vse to bi ostalo skrito, kar kaže, da je bil izid dražbe velikim igralcem po godu, če ne bi Portal Plus dosegel, da mu je agencija morala posredovati podatke o dražbi. Akos je sicer to hotel preprečiti tudi s tožbo proti informacijski pooblaščenki na upravnem sodišču januarja lani, vendar ga je sodišče zavrnilo. V tožbi naletimo na zanimiv zapis agencije: »Pri tem ni odveč pripomniti, da namen podelitve radijskega spektra ni zgolj polnjenje državnega proračuna za vsako ceno ...« Toda v odločbi s konca preteklega leta je Akos prosilcu, ki je hotel dobiti podatke o poteku dražbe, zapisal, da so v tem dokumentu tudi algoritmi poteka elektronske dražbe, njihovo razkritje pa »bi agenciji oteževalo doseganje čim večjih vrednosti nadomestila za uporabo omejene naravne dobrine ... Z razkritjem predmetnega dokumenta bi bila agencija lahko onemogočena pri pridobivanju najprimernejšega dohodka za svojega ustanovitelja, to je Republiko Slovenijo.«

Z namenom skrivanja podatkov o sporni dražbi torej Akos uporablja nasprotna si argumenta, kakor mu pač v nekem trenutku bolj ustreza.

Pometanje pod preprogo

Na sporne poteze regulatorja komunikacijskih trgov ne opozarjajo le nadzorovanci, ampak tudi zainteresirana javnost in trije sveti, ki naj bi bedeli nad njegovim delovanjem in poslovanjem, to so svet za elektronske komunikacije (SEK), svet Akosa in svet za radiodifuzijo. Tako sta maja lani SEK in svet Akosa od ministrstva za izobraževanje zahtevala nadzor nad zakonitostjo poslovanja agencije, svet Akosa pa je računsko sodišče pozval, naj vzame regulatorja pod drobnogled. SEK je, kot vidimo iz letnega poročila, prav tako skušal pridobiti podatke o pripravi dražbe, toda agencija mu to z vsemi sredstvi preprečuje. Ravno zaradi tega je na ministrstvo podal zahtevo za nadzor nad zakonitostjo njenega dela, a se ministrstvo v nedavno izvedenem nadzoru s tem sploh ni ukvarjalo.

Nadzor je bil zaključen konec oktobra, vendar kaže, da se ministrstvo ni preveč poglabljalo v vsebinske dokaze, ampak se je zadovoljilo s pričevanji obeh strani. Tako ni čudno, da je glavna ugotovitev, da med direktorjem Akosa in predsednikom SEK Dušanom Cafom vlada velika antipatija. Iz sklepnih ugotovitev je namreč razvidno, da pri veliko očitkih nepravilnosti niso bile ugotovljene. Kljub vsemu pa se nadzor dvema ključnima ni mogel povsem izogniti.

Prva se nanaša na zasebno podjetje Franca Dolenca Mediainteractive in podjetje njegovega sina Invida (ki ga je ustanovil oče). Iz različnih dokumentov je jasno, da je Dolenc na različnih dogodkih in predstavitvah hkrati deloval kot direktor agencije in kot lastnik ali ustanovitelj zasebnih podjetij. V javnosti je že odmevalo, da sinovo podjetje Invida veliko sodeluje z RTV Slovenija, ki jo prav tako nadzoruje Akos, vendar je Dolenc do zdaj vse očitke zavrnil. Prepričanje, da svojo funkcijo izkorišča za zasebne poslovne interese, utrjujejo tudi dogodki, kakršen je bil tisti na gospodarski zbornici jeseni 2014, na katerem je Dolenc nastopal kot predavatelj v vlogi direktorja agencije in kot samostojni podjetnik, lastnik družbe Mediainteractive.

Povsem mimo tega niti na ministrstvu niso mogli. Tako so zapisali, da bodo ugotovitve odstopili komisiji za preprečevanje korupcije.

Jedro problema

Druga ključna ugotovitev opravljenega nadzora je, da Akos vse od začetka Dolenčevega mandata ni opravljal nekaterih zakonsko določenih analiz trga in posledično posameznih področij ni reguliral. Neaktivnost regulatorja je ponavadi v korist velikih igralcev in v škodo potrošnikov. Prav takšni, torej v škodo potrošnikov, pa so tudi učinki regulacije Akosa pod vodstvom Dolenca. Tako je agencija denimo zadnjo odločbo glede trga 18, ki regulira delovanje RTV Slovenija, izdala leta 2008.

Podobno neaktiven je Akos na trgu 6 (dostopni deli zakupljenih vodov ne glede na tehnologijo, ki zagotavlja zakupljeno ali dodeljeno zmogljivost), kjer prav tako že vse od leta 2008 ni izdal ukrepa, čeprav bi morala to storiti najmanj vsaka tri leta. Ker gre za enega najpomembnejših trgov za vzpostavitev konkurence in tudi za razvoj infrastrukture za podjetja in javni sektor, lahko sklepamo, da ni šlo zgolj za napako. Kot izhaja iz ugotovitev pri nadzoru, je bila analiza na agenciji decembra 2011 sicer opravljena, ukrepi so bili poslani v javno posvetovanje, po tem pa postopek ni bil izpeljan do konca. Namesto tega se je Akos lotil priprave metodologij, ki jih do danes ni končal. Odložitev naložitve ukrepov sovpada z imenovanjem Dolenca za direktorja agencije oktobra 2011.

Enako kritična je analiza nekdanjih trgov 4 in 5 oziroma po novem 2a in 2b, za katera je agencija marca in aprila 2011 začela pripravljati metodologije, ukrepov pa še zdaj ni izdala, čeprav bi jih po zakonu morala.

Spremljanje in reguliranje trgov je temeljna naloga agencije, ki ji jo nalaga tudi zakon, zato je opuščanje tega dela nezakonito, kljub temu pa ministrstvo, ki pod sedanjim vodstvom po vsem sodeč ščiti Dolenca, v tem vidi le manjše nepravilnosti. Po naših informacijah so veliko bolj zaskrbljeni v Bruslju, saj naj bi evropska komisija zaradi odsotnosti regulacije na nekaterih trgih proti Sloveniji sprožila tako imenovani pilot, to je preverjanje pred začetkom uradnega postopka.

Posledica neregulacije

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2015 kaže na strukturne nepravilnosti. Slovenija se najslabše uvršča pri indikatorju povezljivosti, torej na področju, za katero politiko določa ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, regulacijo pa izvaja Akos. Znašla se je na 25. mestu med vsemi članicami EU. Čeprav se število uporabnikov širokopasovnega dostopa do spleta povečuje, pa ima najslabšo pokritost s širokopasovnim dostopom, med najnižjimi je tudi delež prebivalcev, ki imajo hitri širokopasovni dostop (vsaj 30 Mb/s), prav tako je med najnižjimi delež uporabnikov širokopasovnega interneta prek mobilne telefonije.

Poleg tega je analiza Broadband internet access cost 2015 pokazala, da je širokopasovni internet v Sloveniji med najdražjimi. Zato ne preseneča nadpovprečen razkorak med sicer podpovprečno pokritostjo in uporabo širokopasovnih povezav.

Glavni razlog za slabo pokritost podeželja s širokopasovnimi omrežji je odsotnost državne razvojne politike, ki bi spodbujala postavitev širokopasovnih omrežij na ruralnih območjih. Država že vse od leta 2008 ni posodobila razvojne politike, temu področju pa tudi ni namenjala denarja iz proračuna. Prav tako je bila neuspešna pri ukrepih za hkratno gradnjo, kjer je zamudila priložnost za skupno gradnjo s komunalno infrastrukturo, ki jo je zadnja leta obnavljala v večini občin.

V prihodnje bo zanimivo spremljati, kako se bo do agencije vedla vlada, ki je sprejela strategijo razvoja optičnih širokopasovnih omrežij, predvsem na podeželju. Temu niso naklonjeni mobilni operaterji, nekateri dobavitelji opreme in tudi direktor agencije. Ti se zavzemajo za gradnjo omrežja samo do baznih postaj, uporabnikom pa bi bila tako na voljo le mobilna povezava.

Zadnja priložnost

SEK je že leta 2013 opozarjal tudi na nezakonito in neustavno financiranje agencije, ki se kaže v velikih presežkih. Zaradi vztrajanja sveta Akosa, da se nezakonito financiranje odpravi, bodo ta sredstva letos vrnili industriji, ki financira njeno delovanje, v obliki nižjih tarif. Toda skrb vzbuja dejstvo, da ministrstvo za izobraževanje že vse odtlej skuša prikriti opozorila vseh treh svetov, da razmere na agenciji niso normalne, in je doslej vedno uspešno prek vlade izpeljalo letne načrte agencije, čeprav so jih sveti opozarjali na nerealne plane in napačne predpostavke.

Podobno se zdaj dogaja z mnenjem sveta Akosa k poročilu o delu agencije za leto 2014. Kljub kopici nepravilnosti in protipravnosti poročilo ministrstva, pripravljeno za vlado, o njih sploh ne govori. Prav tako se nikjer ne omenjajo negativno mnenje sveta agencije, maja lani podano k letnemu poročilu, ter razlogi zanj. Četudi je svet morebiti mnenje pod pritiski politike popravil, se od maja ni nič spremenilo, zlasti ne zato, ker gre za poročilo za leto 2014.

Letno poročilo je bilo tako na vladi sicer sprejeto, ker je ministrstvo po nekaterih informacijah doseglo spremembo sklepa sveta agencije, kar lahko sklepamo po tem, da je na vlado romalo mnenje z novejšim datumom. V njem je iz besedne zveze negativno mnenje črtana beseda negativno, vendar so vsi vsebinski pomisleki ostali. Soglasje k programu dela agencije, ki ga po zakonu daje vlada, pa je podalo kar ministrstvo, s čimer se je izognilo tudi izpostavljanju kritičnega mnenja o programu dela na vladi.

Te dni se v parlamentu obeta še vroče nadaljevanje razprave o poročilu SEK, ki povzema ključne nezakonitosti pri delovanju regulatorja komunikacijskih trgov. Razprava bi lahko bila koristna, saj se Dolencu novembra izteče mandat in se bo najbrž potegoval za novega. Pri tem pa ni nepomembno, da je ministrstvo leto dni zavlačevalo s spremembo zakona, zaradi česar bi se Dolenc za nov mandat lahko potegoval po enakih pogojih, čeprav sta tako SEK kot svet agencije predlagala spremembo načina vodenja Akosa, pri čemer bi se zgledovali po tujih primerih dobre prakse.