Iskanje najboljših profesorjev po slovensko

Filozofska fakulteta je objavila mednarodni razpis za delovno mesto. Nato pa izbrala učitelja, ne da bi s kandidati sploh opravila intervju.

Objavljeno
18. oktober 2015 19.30
jer-Ivan Svetlik
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja

Ljubljana – Ljubljanska filozofska fakulteta je poleti objavila mednarodni razpis za prosto delovno mesto visokošolskega učitelja. Nato pa izbor opravila zelo po slovensko – ne da bi s kandidati, ki so se potegovali za zaposlitev za nedoločen čas, sploh opravila intervju.

Vse članice ljubljanske univerze po besedah rektorja dr. Ivana Svetlika za prosto delovno mesto visokošolskega učitelja za nedoločen čas objavijo mednarodni razpis. Oglas objavijo le na spletni strani univerze v angleščini in na portalu evropske komisije. Rektor formalno določi, kako mora biti sestavljena komisija, vse drugo je v njeni pristojnosti. Tako se lahko odloči, da bo kandidata izbrala le na podlagi življenjepisa in bibliografije, ne da bi prijavljene sploh povabila na pogovor. Takšen primer s filozofske fakultete predstavljamo v jutrišnjem časopisu.

In zakaj je bil izbor na mednarodnem razpisu opravljen brez intervjuja s prijavljenimi, bili so štirje, nismo izvedeli. Na to vprašanje smo namreč dobili odgovor: »Komisije za izbor kandidatov same presodijo, ali bodo opravile intervjuje ali ne.« Je to običajna praksa na filozofski fakulteti? Dobili smo isti odgovor, da je to v pristojnosti v komisije. Tako komunicirata dekanja dr. Branka Kalenić Ramšak in v. d. predstojnika oddelka za filozofijo dr. Marko Uršič.

Zato nas je zanimalo, kako se mednarodni razpisi izvajajo po svetu. Pogovarjali smo se s tremi Slovenci, ki predavajo v tujini – obvezna so vsaj priporočilna pisma, intervjuji, predstavitev raziskav in predavateljskih izkušenj. »Nobena pravila, ampak preživetje nas sili, da izberemo najboljše,« ob opisu iskanja kadrov na univerzi Stanford pove dr. Jure Leskovec.

V nasprotju z ljubljansko univerzo, ki, kot pravi dr. Aljaž Ule, niti ni motivirana, da bi iskala najboljše ljudi, trenutno pa bi tudi težko konkurirala na svetovnem trgu dela, ker ni mednarodno prepoznana. Lahko pa bi se potrudila iskati vsaj tiste ljudi, ki so v tujini uspešni in imajo osebni razlog za prihod v Slovenijo.

Veliko Slovencev, ki so v tujini doktorirali, bi se, meni Leskovec, vrnilo domov, a sistem tega ne podpira. Ta je po mnenju Uleta zbirokratiziran in nepregleden, v njem pa se znajdejo samo insiderji.

***

Vas zanimajo podrobnosti? Preberite jih v prispevku v jutrišnjem Delu (ki pa ga lahko berete že danes v večerni digitalizirani ediciji na svojih tablicah).