Kajzerce: Komunisti slavijo

Vrh slovenskih komunistov se je po poročanju naših posebnih poročevalcev včeraj srečal v Vidmarjevi vili. Srečanje v primerjavi z letom 1941 ni bilo konspirativno, saj so se najvidnejši predstavniki zveze komunistov tja javno pripeljali z avtomobili, izstopili, pozdravili novinarje in več radovednežev ter napovedali izjave takoj po sestanku. Gostiteljica partijskega vrha je bila nemška veleposlanica, ki ima že nekaj časa rezidenco v Vidmarjevi vili. »Morda je res naključje, da vilo uporabljamo Nemci, ki smo bili leta 1941, ko je bila ustanovljena OF, okupatorji. Ampak časi se spreminjajo. Danes so nam komunisti bolj všeč, saj za razliko od tako imenovanih slovenskih konservativnih strank podpirajo politiko nemške kanclerke in njene CDU, predvsem kar zadeva begunsko problematiko,« je dejala veleposlanica in povabila novinarje, da počakajo v salonu rezidence.

Prva je zapustila 12. kongres ZKS Sonja Lokar. Na njenem licu je bilo opazno, da je jokala, in tudi v pogovoru z novinarji je komaj zadrževala solze. »Zadnji kongres, ki sem ga zapustila v solzah, je bil tisti v Sava centru leta 1990, ki smo ga zapustili slovenski komunisti. Takrat sem jokala od žalosti, danes jokam od sreče,« je dejala presenečenim novinarjem. Ker so jo preplavila čustva, sedmi sili ni mogla pojasniti izjave, pa tudi taksi jo je že čakal. Dlje časa se je pred novinarji zadržal Borut Pahor, ki se je prav tako spomnil svojega odhoda s 14. kongresa ZKJ, a je dejal, da je tokrat drugače: »Mislim, da bom z današnjim dnem naposled lahko postal predsednik vseh Slovencev. Sprejemam to odgovornost. Sprava je, dame in gospodje, tovarišice in tovariši, pred vrati.«

Novinarji, ki so spremljali kongres v Vidmarjevi vili, so bili vse bolj zmedeni. Jok, sprava? Kaj se dogaja? Vprašanja so kar vrela, ko je med zbrane stopil še en udeleženec izrednega partijskega kongresa iz leta 1990, Janez Kocijančič. »Verjamem, da so spori za vedno zakopani. V javnem diskurzu ne bo več oznak, kot so udbomafija, komunajzarji, prdci iz Murgel, morilci in ne vem kaj vse se je že nabralo v teh 25 letih. Rad bi poslal pozdrav predsedniku, organom, poslancem in članom SDS ter jih vabim, da se udeležijo kakšnega od naših prihodnjih kongresov. To je vse, kar lahko na ta lep dan povem,« je dejal Kocijančič in zapustil vilo.

Novinarji, ki so spremljali kongres v Vidmarjevi vili, so bili povsem zmedeni. Jok, sprava, konec udbomafije, pozdravi za SDS? Kaj se dogaja? Zato ni bilo presenetljivo, da so se mikrofoni nemudoma obrnili proti Milanu Kučanu, ko je ta v skupini vidnejših članov zveze komunistov zapustil glavno sejno sobo v vili. »Nekoč sem dejal, da so nocoj dovoljene sanje in da je jutri nov dan. No, ta nov dan je prišel. Z navdušenjem sem sprejel novico, da bo oziroma je SDS že ustavila vse napade name, mojo sosesko, mojo nekdanjo organizacijo in moje kolege, torej skupek zadev, ki so jih imenovali tudi klan, forum, mafija. Vsega tega je konec, komunisti niso in očitno tudi ne bodo več tema, s katero se bo ukvarjala SDS, čeprav je kazalo, da bodo komuniste preganjali še na onem svetu oziroma najmanj do leta 2056. To poglavje v slovenski zgodovini in zgodovini SDS je končano. Janšo bom kmalu povabil na kavico v Murgle,« je dejal Kučan, pomežiknil novinarjem in odšel.

Novinarji, ki so spremljali kongres v Vidmarjevi vili, so bili povsem zmedeni. Jok, sprava, konec udbomafije, pozdravi za SDS, konec napadov na komuniste, kavica z Janšo? Kaj za vraga se dogaja? Tedaj se je pojavil Ciril Ribičič. Vprašanj je bilo toliko, da je Ciril komaj pomiril novinarje: »Nič posebnega se ni zgodilo, le komunistov ni več. Tudi sicer jih ni več, zdaj pa jih ne bo več na dnevnem redu. Vem, da bo to šok za Romana Leljaka, Jožefa Jerovška, Marijana Pojbiča, Evo Irgl in druge, ampak tako je.« Nato je za trenutek obmolknil in pojasnil: »Zdaj so namesto komunistov glavni sovražniki SDS homoseksualci, predvsem pa muslimani.«