Kajzerce: Pot Simone in tovarištva

O žici, ki to ni.

Objavljeno
13. november 2015 16.37
Kajzerica
Rok Kajzer, Ozadja
Rok Kajzer, Ozadja
Uredništvo te rubrike se zaveda zaupnosti pogovorov med strokovnjaki za različna področja in tistimi, ki pridejo k njim po nasvet. Kljub temu pa se je ožji kolegij odločil, da bo zaradi interesa javnosti vseeno objavil magnetogram pogovora med znanim strokovnjakom za občo mentalistiko, prim. dr. Živkom Bodečičem - Žičnikom, in vodjo poslanske skupine SMC, oziroma kot jih dandanes radi poimenujejo, narodnozabavnega ansambla Žičkarji, Simono Kustec Lipicer. Za objavo smo se odločili, ker še danes ni popolnoma jasno, kaj postavljamo na meji. So to tehnične ovire, ograja, bodeča žica, fižolovke ...? Upamo, da bo magnetogram prinesel odgovore.

Žičnik: To, da ste zbrali moč in prišli na pogovor, je prvi, a velikanski korak. Bova začela pri družini in otroštvu ali raje kar preideva na konkret... Lipicer: Začniva s čim lažjim, profesor. Žičnik: Lahko me kličete Živko. Lahko tudi Žica, veste, tako me kličejo prijatelji zaradi priimka. No, pa dajva najprej nekaj lažjega, za sprostitev. Kar udobno se namestite na kavču. Kateri film vam je najljubši? Lipicer: The Blade, saj veste, rezilo. Všeč pa so mi tudi vsi deli filma The Saw, saj veste, žaga ... Žičnik: Zanimivo. Vas vznemirjajo rezila, bodice, natančni rezi, odprte rane? Lipicer: To nikakor ne sme biti razumljeno kot vznemirjenje, čeprav je.

Žičnik: Ne razumem, ste ob tem vznemirjeni ali ne? Lipicer: Vam bom povedala na primeru bodeče žice. Zdaj jo postavljamo na meji. Ampak ta bodeča žica je tehnična ovira. Žičnik: Je pa še vedno bodeča žica, mar ne? Lipicer: Tehnično ja, je pa to v resnici tehnična ovira, ki pa je nikakor ne smemo razumeti kot tehnično oviro. Žičnik: Ne smemo? Nikakor? Lipicer: Nikakor. Gre za bodečo žico. Žičnik: Torej gre za bodečo žico? Lipicer: Nikakor. Gre za bodečo žico. Žičnik: Ampak malo prej ste rekli, da ne gre za bodečo žico ... Lipicer: Bodeča žica nikakor ne sme biti razumljena kot bodeča žica.

Žičnik: Nekoliko sem se izgubil. Poskusiva še enkrat. Kakšno simboliko, denimo v podzavesti, vam predstavlja bodeča žica? Lipicer: Bodeča žica ali tehnična ovira? Žičnik: Lahko tudi oboje, kar sprostite se. Lipicer: Na meji postavljamo tako imenovane tehnične ovire, kar pa nikakor ni in ne sme biti razumljeno kot postavljanje bodeče žice. Žičnik: Ampak videl sem vojake, ki postavljajo prav bodečo žico. Vi vidite kaj drugega? Lipicer: Ne. No, v bistvu ja. Žičnik: Ne ali ja? Lipicer: Bodeča žica je bodeča žica. Ampak tega ne smemo razumeti tako. Žičnik: Kako pa naj razumemo? Lipicer: Tako, da tega ne smemo razumeti kot bodečo žico. Žičnik: Vas bodeča žica na meji vznemirja kot človeka? Lipicer: Katera bodeča žica? A tehnične ovire?

Žičnik: Mislil sem prav na žico. Resnično, tisto, ki jo gledamo na slikah, po televiziji, v živo na terenu. Tisto posebno, z rezilci. Lipicer: Ne vznemirja me, ker tisto ni bodeča žica. Gre za tehnične ovire. Vi jo vidite kot bodečo žico, jaz pač ne. Ker je ne razumem tako, tudi ljudje je ne bi smeli razumeti tako. Ker z njo varujemo prebežnike in državljane. Žičnik: Tako, da se porežejo in krvavijo? Lipicer: Ne, ker bodeča žica ni razumljena tako. Zdi se mi, da bi morali vi sedeti na tem kavču. Preveč mehek je. Žičnik: Vi bi raje fakirsko posteljo? Lipicer: Da, a če je ne bi razumeli kot posteljo z žeblji.

Žičnik: Preidiva raje na drugo temo. Kako se rekreirate? Lipicer: Tekam po Poti spominov in tovarištva. Saj veste, Pot ob žici. Žičnik: Kaj občutite, ko tekate po poti okupirane Ljubljane? Lipicer: Predstavljam si vso to bodečo žico, ki je obkrožala naše glavno mesto, in vso stisko ljudi, ki so bili ujeti za njo. A verjamem, da te žice ljudje takrat niso razumeli kot bodečo žico. Žičnik: Kako pa so jo? Lipicer: Z njo so varovali tako partizane kot Italijane. Ne verjamem, da jo je okupator razumel kot bodečo žico. Žičnik: To bo vse za danes. Vidim, da se bova pogosto srečevala. Lahko pridete spet jutri.