Tiskane izdaje
Spomnite se, na kakšno zgražanje je naletela ugotovitev največjega sina slovenskega naroda, da so se na sončni strani Alp pojavili zombiji. Vsa država se je norčevala, se maskirala v zombijevske kreature, v njih celo protestirala zoper takratno najbolj demokratično oblast, skratka, skoraj ni bilo državljana, ki ne bi kakšno pripomnil na ugotovitve danes edinega političnega zapornika v civilizirani in demokratični Evropi. Toda imel je prav. Zombiji v Sloveniji zares obstajajo.
Minuli torek, ko je padel mrak, pripovedujejo priče, je štajersko metropolo zatreslo, kakor da bi bil potres, a so bili sunki tako nenavadni, kakor da bi se zemlja začela odpirati. Strokovnjaki urada za seizmologijo in geologijo državne agencije za okolje so bili šokirani. »Podatki, ki smo jih zbrali, so kazali, da gre za XII. stopnjo po evropski potresni lestvici, torej najvišjo, ki prinaša popolno uničenje. Toda sami veste, da bi bila, če bi bilo to res, Slovenija danes v ruševinah, Maribor pa zbrisan z zemljevida. Toda niti ene razpoke na stavbah v Mariboru nismo našli. Ne vemo, kaj se je zgodilo, ampak aparati ne lažejo,« pojava ni znal pojasniti niti seizmolog Franček Tresič.
Priče potrjujejo, da je tresenje prihajalo iz smeri Mariboru bližnjega Dupleka, ki je štajerskemu glavnemu mestu doslej daroval najboljše kadre, ki so sloveli po svoji strokovnosti, velikanskih ekspertnih znanjih in predvsem poštenosti. »Nad Duplekom je po moji nestrokovni oceni udarilo približno petdeset strel, bobnenje pa je bilo tako silno, kot se ga spomnim iz časov, ko so zavezniki bombardirali Maribor,« nam je povedala ena izmed prič, 95-letni Jožef iz Maribora. Tudi 34-letni Andrej iz bližnjih Ruš, ki jih je pred časom na noge dvignila silna eksplozija, ki je bila posledica bodisi padca kometa bodisi nerodnega pristanka NLP, nam je povedal, da je bil tokratni pok v Dupleku veliko hujši od tistega v njegovem kraju.
Gasilec Ervin Ognjič, ki so ga nemudoma poslali v akcijo reševanja, je povedal, da je nad Duplekom v nekaj minutah pojavila močna zelena svetloba, ki ga je spomnila na severni sij, ki si ga je ogledal, ko je potoval po Skandinaviji. »Svetloba je trajala nekaj minut, zdelo pa se je, kakor da prihaja iz središča zemlje. Ko smo prišli na kraj, kjer naj bi bil epicenter tega, kar se je zgodilo, je svetloba izginila, niti nobene razpoke nismo našli. V bližnjem gozdiču smo sicer zaslišali lomastenje, a smo to pripisali živalim. Nato je nastopila smrtna tišina,« je dejal Ognjič.
A ta tišina je bila le uvod v nekaj, kar bodo očividci pomnili do konca življenja. Priče tega dogodka o tem še danes nočejo govoriti, večina pa jih je hospitalizirana. Preiskovalci pravijo, da so na njihovih obrazih vidne posledice groze, ki so jo doživeli, večina pa je osivela, čeprav so med njimi tudi otroci. »Za zdaj lahko povem le to, da nekateri med spanjem, ko podoživljajo vso to grozoto, omenjajo zombije in z nečloveškim glasom vpijejo: 'Franca, ne!'« Glavni policijski preiskovalec ne izključuje možnosti, da so naleteli na čisto pravega zombija, vendar tega ni hotel povedati v mikrofon.
Kdo je torej vstal od mrtvih, še ni jasno, šepeta pa se, da naj bi ta zombi celo kandidiral za župana mestne občine. »Če se bo občinski palači samo približal, je jasno, da ta ne bo deležna le granitnih kock, ampak bo pogorela do tal. Z zombiji se bomo, kakor v vseh teh hollywoodskih filmih, spopadli z vsemi sredstvi. Junaško in do zadnjega Mariborčana,« napoveduje eden od meščanov. Izjave ni hotel dati, saj da mora prebrati strokovno literaturo, kako se uspešno postaviti nasproti zombijem.
Kaj se je dogajalo v Dupleku in kdo bi bil lahko zombi Franca, ki ga omenjajo priče vstajenja, bomo v uredništvu te rubrike še poskušali ugotoviti, dejstvo pa je, da se Maribor spreminja v mesto nepopisne groze. Pravijo, da se je z virusom, ki ga širi ta zombi, že pred časom okužil tudi znani Mariborčan, ki nosi klobuk.
