Kazen ali politični bonbonček?

S posledicami finančne krize, iskanjem odgovornih in njihovim sankcioniranjem se je tudi deset let po izbruhu težko pomiriti. Zato še vedno živi ideja o uvedbi evropskega davka na finančne transakcij. Izplen v Sloveniji bi bil zanemarljiv, stavi se na simbolno raven.

Zagovornikov uvedbe davka na finančne transakcije je čedalje manj, idejo pa pomaga ohranjati pri življenju tudi Slovenija. Ta vztraja pri uvedbi davka kljub opozorilom, da bi s tem lahko imela več stroškov kot koristi. Vprašanje ni zgolj ekonomsko, ampak tudi politično, zlasti v letu pred parlamentarnimi volitvami.

Slovenska vlada oziroma natančneje ministrstvo za finance je pred kratkim znova vprašalo parlamentarni odbor za evropske zadeve, ali naj Slovenija še vztraja v skupini oziroma natančneje skupinici evropskih držav, ki še vedno zagovarjajo uvedbo davka na finančne transakcije. Po nov mandat za pogajanja se je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman odpravila v parlament zato, ker je od prvotne ideje, namenjene kaznovanju finančne industrije, ostalo bore malo vsebine.

Politiki aplavz, blagajni drobiž

Davek na finančne transakcije bi moral, spomnimo, veljati za vse države članice, a je velika večina držav odstopila od načrta. Velika Britanija, ki v londonskem Cityju gosti finančno industrijo, je zagrozila celo s tožbo, če bi ji davek kakorkoli vsilili. Ker je bila ideja na ravni unije zavrnjena, se je pod vodstvom Nemčije in Francije oblikovala skupina zdaj desetih držav, v kateri je tudi Slovenija. A uvodna ideja se je izrodila, pomislekov je čedalje več. Belgija, na primer, ne sprejema tega, da bi obdavčitev veljala za pokojninske sklade in zavarovalnice, pomisleke sta izrekli tudi Slovaška in – zaradi sprememb prvotnega načrta – Slovenija. Pod novim vodstvom Emmanuela Macrona bo morebitno uvedbo davka proučila celo ena njegovih glavnih zagovornic, Francija.

Odločitve posameznih držav budno spremljajo tudi v finančni industriji, kjer preštevajo skeptike, se trudijo, da bi jih bilo čim več, in upajo, da bo ideja propadla. Slovenija je med tistimi, ki po odločitvi pristojnega parlamentarnega odbora ostaja, kot je dejala finančna ministrica, »na simbolni in politični ravni«. Na kaj več niti ne more računati, saj je obseg obdavčitve čedalje ožji, izplen pa zaradi tega vse manjši. Ker vsebina še vedno ni usklajena, Slovenija ohranja možnost, da besedilo še natančno pregleda oziroma se vrne v Ljubljano po zeleno luč.

Pod črto naj bi kljub temu še vedno dosegali plus. Skupni strošek uvedbe davka bo po ocenah finančnega ministrstva znašal od 1,5 do dva milijona evrov, izplen pa od 3,8 (če bi bile obdavčene zgolj transakcije z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti na delnico) do 7,3 milijona evrov (če bi bili obdavčeni vsi vrednostni papirji z izjemo, recimo, državnih obveznic). Izračuni seveda niso dokončni, saj ni jasno, kaj se bo še izcimilo iz razprav evropskih ­držav.

Industrija odkrito: Strošek se bo prevalil

Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo promet z obveznicami in delnicami po uvedbi davka zmanjšal za 15 odstotkov, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti pa upadlo kar za 75 odstotkov. Kljub temu so njihova pričakovanja o izplenu za četrtino višja kot pred dvema letoma. Zakaj? Zaradi večjega prometa z vrednostnimi papirji, pojasnjujejo.

In kaj pravijo v industriji? »Precej nenavadno je, da Slovenija podpira uvedbo davka na finančne transakcije, saj so mu odrekle podporo že številne gospodarsko uspešnejše in naprednejše države z veliko bolj razvitim kapitalskim trgom od našega,« menijo v Alti Invest in dodajajo, da je slovenska podpora davku nerazumljiva, »saj je dejstvo, da si slovenski kapitalski trg težko privošči dodatne omejitve«. Čeprav finančno ministrstvo trdi, da podpira razvoj kapitalskega trga, ga dejansko že vrsto let duši, dodajajo. »Če bo uveden davek na finančne transakcije, lahko pričakujemo podoben preliv stroškov na končnega potrošnika, kot smo ga, denimo, videli v primeru davka na bilančno vsoto bank,« so odkriti v Alti Invest.

Slovenske banke, pardon, potrošniki že »kaznovani«

Davka na bilančno vsoto bank, s katero je skušala država, spomnimo, spodbuditi kreditiranje tako, da je kaznovala banke, ki niso kreditirale, ni več od leta 2014, svojega namena pa nikoli ni dosegel. Bolj kaznuje Slovenija svoje banke za posledice krize z leta 2013 uvedenim davkom na finančne storitve, a dejstvo je, da ne plačujejo banke.

Glasna opozorila v postopkih sprejemanja obdavčitve finančnih storitev so se uresničila – čeprav so davčne zavezanke finančne institucije, so te davek po ugotovitvah potrošniških organizacij dejansko prevalile na svoje stranke, torej potrošnike oziroma davkoplačevalce. Ti so nedvomno že prispevali k sanaciji posledic finančne krize, in to ne le z večmilijardnimi dokapitalizacijami bank, ampak tudi z nižanjem plač, izgubo dela in ­podobnim.