Kdo se boji Logarja?

Pravico imate molčati. Karkoli boste rekli, bo uporabljeno proti vam na sodišču. Imate pravico do odvetnika, ki je lahko navzoč med zaslišanjem. Če si ga ne morete privoščiti, vam ga bo priskrbela država. S temi besedami je – zajemite sapo, njegova funkcija je dolga – predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji Anže Logar (SDS) simbolično aretiral predsednika SDS.

Ožje politične skupnosti Logarjevo dejanje ni presenetilo, saj je, ko je postal predsednik komisije, napovedal neizprosen boj do konca in še daleč naprej. Član komisije Janko Veber (SD) je bil vidno pretresen: »Po Logarjevi odločnosti glede Janše sodim, da bo kmalu na vrsti še predsednik države Borut Pahor, ki ga je nasledil na premierskem mestu. Najbrž bo tudi njemu simbolično prebral pravice kar v predsedniški palači.« Javnost je Logarjevo odločnost in neizprosnost v boju nemudoma nagradila, že kmalu po prvih simboličnih aretacijah je po popularnosti prehitel Gorana Klemenčiča, ki je bil na vrhuncu slave v času vodenja KPK.

»Poglejte, tako imenovani kreditni ples se je, kot pravijo dobri poznavalci nastanka bančnega brezna, začel po letu 2004,« je pojasnil Logar, »ko so se med letoma 2005 in 2008 povečali krediti nebančnemu sektorju.« Predsednik komisije je razložil, da je vstop v EU prinesel poceni kredite v tujini, ki so jih banke s pribitki posojale naprej. Dodal je, da je bil nepremičninski trg lačen novih projektov in da se je sočasno zgodila rast naložb podjetij v nove zmogljivosti – financirane s krediti. Tukaj je bil še, opisuje okoliščine predsednik komisije, apetit uprav po prevzemih lastnih in konkurenčnih podjetij; tudi to se je financiralo s krediti. »Kje torej iskati krivce?« se sprašuje Logar in dodaja, da si je to vprašanje postavil, ko je prevzel funkcijo.

Naloga je zdaj skoraj izpolnjena. Logarjeva komisija je s prstom pokazala na vse najvažnejše akterje Banke Slovenije, ki so vedeli vse, naredili pa nič. Njihove aretacije se pričakujejo v prihodnjih dneh. Sledili jim bodo bančniki, vodilni v bankah v neposredni lasti države, ki so skoraj polovico kreditov namenili za slabe projekte. »Poglejte, ustavil bi jih lahko lastnik, torej država. Pa jih ni, čeprav je imela tam svoje nadzornike. Vlada mojega predsednika je, denimo, leta 2005 prevetrila nadzorne svete treh največjih bank in tja postavila svoje preizkušene strankarske kadre, v Abanki pa je zamenjala tudi upravo. Kam so recimo gledali Igor Marinšek, predsednik NS NLB, in Peter Ješovnik, podpredsednik NS NLB? Kam so gledali nadzorniki iz vrst SDS in NSi v nadzornih svetih NKBM in Abanke?« se sprašuje Logar.

Simbolična aretacija Janše zato po njegovem prepričanju ne sme biti presenečenje, posebno ne po tem, ko so luč sveta ugledala elektronska sporočila nekdanjega predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča. Toda Logar se seveda ne bo ustavil pri svojem šefu, saj so banke kredite odobravale črnim, rdečim, oranžnim, mavričnim, in vsem je bilo v interesu, da idila traja čim dlje. »Našli smo vse. Escetejevce, primorčane, stožičane, vegradovce, istrabenzarje, lukakoprčane, intereuroparje, merkurjevce. Njihove in naše. Ne mislite, da bom milosten. Ker sem iz SDS, moram biti že iz etičnih in moralnih razlogov strožji do naših. Istrabenz je, denimo, nadziral naš Božo Predalič, da o tem, da so Luko in Intereuropo vodili in nadzirali naši, niti ne govorim. Tudi oni bodo morali marsikaj povedati. Kot bodo veliko – zelo veliko – morali pojasniti na levi in na sredini. Vse bomo locirali, a najprej so na vrsti nosilci političnih pooblastil,« je bil oster Logar.

Kot kaže, bo to prva parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo upravičila svoje ime, in prva, ki bo v zgodovini samostojne Slovenije prišla do konca. Pogumno, ostro in neizprosno.