Tiskane izdaje
Spoštovana Komisija za preprečevanje korupcije, spoštovani predsednik, spoštovana namestnika. To je sicer moje povsem osebno pismo vam, a ker bo očitno natisnjeno, ga razglašam za javnega, kljub temu da bom s tem pisanjem spravil sebe, kakšnega svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon.
Skratka, čutim, da sem vam, dragi predsednik in namestnika, zelo naklonjen in hvaležen. Zakaj, me boste najbrž vprašali. Iskreno vam bom odgovoril. Vedno sem bil namreč nagnjen h korupciji, zlorabi položaja, nasprotju interesov, integritete pa tako ali tako nisem nikoli imel oziroma sem blefiral, da jo imam (to, če ne veste, počne večina naše politične »elite«). Kljub temu doslej priložnosti, da bi ta moja potlačena in črna plat prišla do izraza, nisem izrabil. Očitno je v meni še kakšna neumna družbena varovalka ali dve, da nisem prestopil črte in se znašel med paragrafi vaše protikorupcijske zakonodaje.
Toda vaše početje me navdaja z upanjem, veseljem, zadovoljstvom in nepopisno srečo. Dlje časa, dragi predsednik komisije, ko boste trmasto in neomajno vztrajali na položaju, več možnosti bom imel, da sile kaosa v meni izbruhnejo in da končno postanem to, kar sem si vedno želel: umazan skorumpiran član naše cenjene družbe. Dlje časa ko boste vztrajali, bolj ko boste tako razkrajali komisijo, več možnosti bo, da bom zlorabil položaj (ki ga sicer še nimam, ga pa seveda nameravam zasesti).
Cenjena namestnika, vama pa polagam na srce, da tvorno še naprej sodelujeta pri uničevanju institucije, ki so jo državljani (na žalost) do vašega prihoda spoštovali in cenili. Še več javnih pisem, še več anonimk, še več javnega blatenja – bolj srečen bom. Slišim, da je pripad zadev na KPK že močno padel, kar je dobra in lepa novica. Če bom namreč zlorabljal, se korumpiral in se požvižgal na integriteto, manj možnosti bo, da me bo kdo prijavil. Če me sploh bo.
Gledam namreč srečne obraze državnopolitičnih fac, raznih šerifskih županov in drugih javnih delavcev, ko v medijih prebirajo okoliščine in razsežnosti razkroja vaše in naše komisije. Saj veste, to so simpatični tipi, ki so bili junaki s televizije, pa zvezde poročil in ugotovitev KPK (prejšnje sestave, seveda), ki so jih (vaši predhodniki, seveda) grdo zmerjali z izrazi, da so »izpolnili vse znake korupcije«, jih maltretirali z vprašanji, od kod jim premoženje in na katera ti vzorni državljani niso znali odgovoriti. Še danes ne znajo. Tega mobinga je, zahvaljujoč vam, zdaj konec. Hvala vam. Moj preskok med njih je zdaj le še vprašanje časa.
Moja posebna zahvala gre tudi prezidentu republike in izbirnim komisijam, ki so prihod cenjenega predsednika KPK & Co. na čelo institucije omogočile. Ne samo, dragi moji, da ste prvega moža KPK imenovali, s tem korakom ste mu dodeli tudi večletni nedotakljivi mandat. Ni ga človeka v državi in na svetu, ki bi ga lahko odstavil, razen če se odstavi sam.
Nad njim je modro nebo. In zvezde. Pa planeti in daljne galaksije.
Odstopiti pa do konca mandata ne želi, nam sporoča in ponosno kaže na ukaz o imenovanju, ki ga ima na steni. Spoštovani predsednik KPK, vztrajajte! Pogumno in neomajno vztrajajte! Ne dajte se! Če boste odstopili, bo morda KPK kmalu spet začela delovati tako, kot bi morala. To se ne sme zgoditi. Največji sin jugoslovanskih narodov je nekoč dejal: »Prozor noćas mora pasti!« Bodite pogumni in vztrajate na poti maršala, predsednik komisije. Naj bo vaš moto še naprej »KPK nocoj mora pasti!« In zdrži, Boris, prosim. Hvala ti.
