Junija bo minilo natanko deset let, odkar je bila danes 44-letna Katarina Kresal izvoljena za predsednico tedaj še vplivne politične stranke – Liberalne demokracije Slovenije. Že naslednje leto, 2008., je bila na volitvah izvoljena za poslanko, toda v parlamentarne klopi nikoli ni sedla. Kajti v tedanji vladi Boruta Pahorja je postala ministrica za notranje zadeve. V času ministrovanja je prestala tudi dve parlamentarni interpelaciji: prvo so februarja 2009 vložili poslanci SDS zaradi njenega ravnanja glede izbrisanih, medtem ko so drugo februarja 2010 vložili poslanci SDS, SLS in SNS zaradi njenega delovanja v aferi Baričevič in glede najema prostorov za nacionalni preiskovalni urad. Leto 2011 pa je bilo prelomno. Avgusta tega leta je namreč komisija za preprečevanje korupcije izdala načelni mnenji glede postopka najema stavbe NPU, pri čemer je ugotovila koruptivno dejanje. Čeprav se ni strinjala z mnenjem protikorupcijske komisije, je Kresalova nepreklicno odstopila s položaja. Hkrati je napovedala, da bo odšla po strankarsko zaupnico. Zaupnico je dobila, toda na jesenskih volitvah se LDS, na liste kateri je kandidirala, ni več uvrstila v parlament. Sicer pa je Kresalova prva političarka, ki je v zgodovini samostojne Slovenije odstopila s položaja zaradi suma korupcije.
Leta 2012 je skupaj z Alešem Zalarjem, nekdanjim ministrom za pravosodje in nekdanjim predsednikom ljubljanskega okrožnega sodišča, ustanovila Evropski center za reševanje sporov (ECDR), ki mu skupaj predsedujeta še danes. Center strankam ponuja storitve alternativnega reševanja sporov v gospodarskih, civilnih, družinskih, delovnih in drugih sporih ter deluje tudi mednarodno. Kresalova politično dogajanje redno spremlja, toda kot pravi, za zdaj nima nobene želje po aktivni vrnitvi v politiko, saj uživa v sedanjem delu.