Kmetom ni več do vriskanja

Se nad slovenskimi kmeti zgrinjajo črni oblaki? Bodo ti v finančnih igrah s prvim možem zadružne zveze Vriskom spet potegnili kratko? 

Objavljeno
02. julij 2017 11.50
Mateja Babič Stermecki
Mateja Babič Stermecki

Peter Vrisk že leta obvladuje celotno finančno strukturo slovenskega zadružništva. Za poplačilo dolgov, ki jih ima Kapitalska zadruga do banke BKS, pa bi zdaj zastavil kar zadružno premoženje, torej premoženje kmetov.

Odločilen dan za nadaljnjo usodo slovenskega kmeta bo 30. september. Do takrat mora namreč Kapitalska zadruga, ki jo prav tako vodi Peter Vrisk, avstrijski banki BKS vrniti preostanek posojila – 9,5 milijona evrov iz leta 2007, ko je s KD Group tekmovala pri prevzemu Deželne banke Slovenije.

Vriskov finančni hazard je boljkone vsa leta podoben. V glavnem z različnimi prijemi pritiska na zadruge, čeprav sam to vedno znova zanika. Kapitalska zadruga potrebnih dobrih devetih milijonov evrov zdaj nima, ker so se ji prihodki iz denacionalizacijskih postopkov ustavili, dividend na 30 milijonov, vloženih v Deželno banko, pa že deset let ni prejela in jih tudi še nekaj časa ne bo. Edino, kar še lahko stori, je novo zadolževanje na račun premoženja zadružne zveze in časopisne hiše Kmečki glas. Vendar kaže, da ne bo šlo tako gladko, kot si je zamislil prvi zadružnik.

Da bi se namreč lahko na novo zadolževal na račun premoženja zveze in Kmečkega glasa, bo moral dobiti soglasje občnega zbora zveze, ne bo zadostoval zgolj dvig rok na upravnem odboru, na kar se je sprva zanašal. Po tej poti bi šlo precej lažje, kajti poznavalci ozadja dolgoletne gradnje Vriskovega imperija vedo povedati, da v upravnem odboru sedijo lojalni direktorji zadrug, ki jim bolj kot kmetov blagor dišijo osebne ugodnosti, za te pa da je imel Vrisk vedno posluh, kar se mu je naposled obrestovalo pri izpolnjevanju lastnih poslovnih ambicij.

Zapleten Vriskov imperij

Zdaj vse bolj prihaja na dan milo rečeno čudno poslovanje zadružnega sistema, katerega verigo sestavljajo Zadružna zveza Slovenije, Kapitalska zadruga, Deželna banka Slovenije, Semenarna Ljubljana in Kmečki glas. Ta zapleteni sistem prek svojih vodilnih funkcij v celoti obvladuje Vrisk.


Slovenske zadruge, članice zadružne zveze, so se torej znašle na kritični točki, ko se morajo odločiti o zastavi celotnega premoženja zveze za reševanje zapadlega posojila Kapitalske zadruge pri BKS – kot rečeno, v znesku 9,5 milijona evrov. Zadružna zveza ima sicer v lasti poslovno stavbo na Miklošičevi 4 v Ljubljani, stavbo na Slovenski 41, manjši objekt na Celovški cesti poleg hale Tivoli ter stavbo časopisne hiše Kmečki glas.

Maja letos je upravni odbor na predlog Kapitalske zadruge sklenil, da je zveza v primeru reprogramiranja posojila Kapitalske zadruge pripravljena pomagati pri sklenitvi kreditne pogodbe z banko kreditodajalko, in sicer z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah – vključno s tiho cesijo najemnin in vinkulacijo zavarovalnih polic, ustanovitvijo zastavne pravice na poslovnem deležu v družbi Kmečki glas in prevzemom poroštva za tekoče poplačilo obrokov, če v Kapitalski zadrugi s prostovoljnimi deleži zberejo ustrezna sredstva.

Po razpravah na občnih zborih se je pojavila zahteva, da o tako pomembni zadevi ne morejo odločati samo v upravnem odboru, pač pa mora soglasje dati celoten občni zbor.

Vodstvo išče nove člane

Kapitalska zadruga je sicer razpisala dokapitalizacijo, na tej podlagi se je doslej nateklo okoli milijon evrov. Če bo zbrana vsota (vpis novih prostovoljnih deležev še traja) zagotavljala odplačilo precejšnjega dela obveznosti in s tem reprogram po dolgoročno sprejemljivih pogojih, bo lahko tudi zveza pristopila in zagotovila ustrezno zavarovanje, med drugim članstvu razlaga Vrisk. Še enkrat: tako zadružno zvezo kot Kapitalsko zadrugo vodi Vrisk sam.

Je pa zanimiv še en scenarij reševanja Deželne banke. Upravni odbor Kapitalske zadruge je sprejel sklep, da bodo, če število vpisanih prostovoljnih deležev ne bi zagotavljalo uspešne izvedbe reprograma posojila, poskušali pridobiti za 9,5-milijonsko dokapitalizacijo tudi nove člane, o čemer naj bi se Vrisk po naših informacijah dogovarjal s Prvo zavarovalnico, ki jo vodi Alenka Žnidaršič Kranjc. Za vsak vplačani evro je ponujenega kar 1,8 prostovoljnega deleža. Toda pozor: v primeru prenehanja zadruge imajo članice pravico do premoženja šele potem, ko so poplačani upniki in vrnjeni najprej prostovoljni in zatem obvezni deleži. Če torej vstopi nova članica, bo ta prednostno poplačana, zadruge pa šele za njo?

Reševanje zapadlega dolga Kapitalske zadruge še zdaleč ni edini problem zadružnega sistema. Deželna banka ima v stoodstotni lasti Semenarno Ljubljana, v katero je vložila več kot 10 milijonov evrov, ko jo je reševala iz prisilne poravnave, poleg tega sta DUTB in NLB Semenarni do leta 2021 podaljšali zavarovani dolg v višini 20 milijonov evrov, za katerega tudi plačuje obresti, na leto okoli 700 tisočakov. Po mnenju poznavalcev je Semenarna nerešljiv problem Deželne banke in bi jo morala prodati, sicer bo ves dolg morala poplačati sama.

In zdaj? Ker je kar nekaj zadrug finančno odvisnih od DBS oziroma, kot pravijo, od Vriska, obstaja velika možnost, da bodo zadruge dejansko izglasovale zastavitev celotnega premoženja za reševanje Kapitalske zadruge. Vrisk ni ponudil drugih strokovnih rešitev (denimo prodaje Kmečkega glasa), ampak zahteva le denar in zadolževanje. V vodstvu zadružne zveze se glede tega pred članstvom še niso izrekli.

Kritiki opozarjajo, da se z vsako novo zadolžitvijo problem kmetov in zadrug prestavlja v prihodnost, zanj pa se plačujejo drage obresti. Od naložbe v Deželno banko zadruge nikoli niso imele koristi in je tudi ne bodo imele, pravijo, kajti DBS po njihovih besedah nima ustreznega vodstva in nadzora (v nadzornem svetu sedijo le agronomi z Vriskom na čelu), ne vlaga v razvoj in ima slabo kapitalsko ustreznost (11,4), ker je v preteklosti tudi pod Vriskovim nadzorom odobravala nezavarovana posojila. Zato ji Banka Slovenije ne dovoli izplačevati dividend, v kratkem pa lahko pričakujemo tudi zahtevo po novi dokapitalizaciji.

Dodatna težava je, da se ne ve natančno, koliko slabitev bo v Deželni banki še potrebnih zaradi preteklih slabih naložb. O vsem tem Vrisk zdaj modro molči. Za primerjavo lahko navedemo, da je nekdanja zveza HKS, iz katere je nastala Kapitalska zadruga, imela kapitalsko ustreznost 22,4. Da bi se lahko pravilno odločili, so se pojavile tudi zahteve po kompletni reviziji družb znotraj DBS in Semenarne, šele zatem naj bi se odločili, kako reševati problem Kapitalske zadruge.

Prvi zadružnik ne odgovarja nikomur

Dokončnih odločitev še ni, časa pa tudi ni več veliko.

Kaj se utegne zgoditi konec septembra, če se Vrisku načrti ne bodo izšli? Če ne bodo zbrali 9,5 milijona za vrnitev kredita, bi BKS, ki je posojilo dala za prevzem Deželne banke, unovčila zavarovanje z delnicami DBS, ki jih je Kapitalska zadruga založila. To pa bi lahko bila ključna prelomnica na poti k razpadu Vriskovega imperija, katerega posledice bodo kajpada najbolj čutili kmetje in zadruge, nekatere že tako močno zadolžene.

Kdo je torej odgovoren za takšno stanje v našem zadružnem sistemu? Jasno je, da je velika odgovornost na Petru Vrisku, ki že skoraj dve desetletji in pol obvladuje domače zadružništvo – tudi ob pomoči očitno močnega političnega zaledja. Po drugi strani pa bi se morali končno zbuditi slovenski kmetje kot lastniki zadrug. Mnogi med njimi se verjetno niti ne zavedajo hudih problemov zadružnega sistema, kot ga vodijo na zadružni zvezi, ki za svoje poslovanje zapravi več kot poldrugi milijon evrov na leto.

Poslovanje zadružne zveze bi moralo biti usmerjeno v reševanje poslovnih težav slovenskih zadrug, kot sta odkup poljščin in živine ter prodaja slovenskega mesa velikim trgovcem in javnim zavodom, cena mleka je miloščina, na samopreskrbo z zelenjavo so kar pozabili. Dejstvo je, da se je v zadnjih desetih letih preoblikoval celoten trgovinski sistem, le zadruge pod Vriskovim vodstvom se morajo v tekmovanju za trgovske police znajti vsaka zase.

Ob vsem tem se vedno znova veliko govori o bajnih zaslužkih Petra Vriska, ki po pisanju nekaterih medijev zdaj zaradi vseh svojih funkcij zasluži celo med 20 in 25 tisoč evrov na mesec. To smo preverjali tudi pri njem. Naša vprašanja vztrajno ignorira. Ne samo v zvezi z zaslužki, ampak tudi vprašanja o njegovih političnih povezavah in ambicijah ter o poslovanju in preživetju zadružnega sistema v prihodnje. Kaže, da zaradi prezaposlenosti na vseh funkcijah nima časa za pojasnila ne članstvu zveze ne javnosti.