Konflikti, Pohorje in golf

V uredništvu smo pridobili izpise iz plačil Marture, hčerinskega podjetja javnega podjetja Marprom, ki kažejo na morebitno sporno plačevanje storitev za zasebne namene. Martura je 8. decembra lani turškemu turističnemu podjetju Kargo Turism Filmcilik (ki ponuja tudi igranje golfa) plačala 1940 evrov, 6. februarja letos pa italijanskemu golf klubu Tirrenia Golf Club 3328 evrov. Ta nakazila so povezana z očitki, da sta si prestižno rekreacijo z golfom to zimo privoščila direktor Marproma Beno Majhenič in njegov sodelavec Boštjan Zagorac, ki sta pozimi skupaj odšla na letni dopust v Turčijo.

Ko smo podatke o nakazilih posredovali Boštjanu Zagorcu, pri Marpromu odgovornem za komunikacijo z mediji, je po elektronski pošti odgovoril, da so bila »nakazila namenjena poplačilu turističnih storitev omenjenih podjetij, ki so jih preko Marture kot turistične agencije bukirali gostje«, saj »Martura opravlja tudi tržno dejavnost turistične agencije«. Na konkretno vprašanje, ali lahko zagotovo zavrne trditev, da so bile te storitve plačane zanj in za Majheniča, ki sta bila pozimi skupaj na dopustu v Turčiji, pa po elektronski pošti ni odgovoril, kljub zagotovilu, da bo.

Majhenič in Zagorac sta bila že pred meseci tarča očitkov, da si prav med zimsko smučarsko sezono, ko so na Marprom letele kritike o slabo delujočih storitvah na smučiščih, nedelovanju tekaških prog in podobnem, privoščita dopust v topli Turčiji. A takrat se ni vedelo, da bi si lahko Majhenič in Zadravec dopustovanje privoščila kar na stroške Marture.

Plus ali minus?

Za Marpromom je tako ali tako težka zimska sezona na Mariborskem Pohorju, ki jo je občina Maribor z novim koncesionarjem komaj rešila, niso pa odpravili konfliktov in negotovosti.

V Marpromu so se na koncu zime pohvalili, da so sezono končali s približno 120.000 evri dobička, vendar neporavnane terjatve do podizvajalcev ostajajo nerešene, prav tako vprašanje plačila smučarskega kluba Branik za izvedbo Zlate lisice. Marprom oziroma njegovo podjetje Martura ima še nepoplačane dolgove do podizvajalca PMKD, ki je s svojimi delavci in opremo skrbel za delovanje smučišč.

V uredništvu smo dobili izvod sodnega sklepa o izvršbi, s katerim okrajno sodišče dolžniku, podjetju Martura, nalaga plačilo 66.500 evrov terjatve. Iz PMKD so sporočili, da je zapadlih terjatev skupaj za 143.638 evrov, od tega omenjenih 66.560 evrov za dela za Zlato lisico in zasneževanje ter za 21.268 in 55.810 evrov za nadzor, urejanje in teptanje prog in popravilo strojev.

Martura je zaradi nejasnosti glede stroškov priprave Zlate lisice v sporu tudi s smučarskim klubom Branik, ki noče plačati celotnega računa 79.388 evrov (brez DDV). »Račun v tem znesku smo ustrezno in z utemeljitvijo zavrnili. SK Branik je podal obrazložitev, da priznamo stroške v višini 45.505 evrov (brez DDV),« je sporočil predsednik SK Branik Boštjan Tancer.

Glavni akterji, poleg SK Branika še Terme Maribor kot upravljavec hotelov na Pohorju, so v kritikah Marproma sicer diplomatski, a spora ne zanikajo. Neuradno smo izvedeli, da so se ponudniki turističnih storitev zaradi nezadovoljstva z Marpromovim pristopom celo združili v neformalno zavezništvo in pripravljajo skupen protest, če se razmere za delovanje na Pohorju ne bodo izboljšale.

»Vzrok za naše nezadovoljstvo je predvsem v razliki med našim razumevanjem razvoja turizma v Mariboru in njegovim dejanskim potekom,« pravi direktor Term Maribor Borut Rojs. Kot je poudaril, lahko turizem vsebinsko razvijajo le podjetja, ki v ta namen investirajo v vsebine in trženje, občina in javna podjetja ter zavod za turizem pa morajo to strategijo podpreti. Po besedah Rojsa tako, da turistično takso vlagajo v dogovorjene smeri, da so pokrovitelj posameznih dogodkov, da investirajo v tisti del javne infrastrukture, ki pripomore k razvoju turizma, itd. »Trenutno pa smo v situaciji, ko gospodarstvo investira v razvoj, pripelje neki posel, na koncu pa ne vemo, ali bomo ta posel lahko izpeljali,« opozarja Rojs.

Po njegovem mnenju je neodgovorno, da ponudbo Mariborskega Pohorja rešujejo parcialno in na ravni ene sezone. »Zato smo izgubili Bike Park, ki finančno ne predstavlja velikega deleža v prihodkih, je pa eden pomembnih mozaikov v ponudbi,« je dejal. »To lahko primerjamo z bazenom v hotelu, ki je velik strošek in nima neposrednih pozitivnih finančnih učinkov, a brez bazena bi tudi sobe in hrano ter druge storitve težko prodajali.«

Kolesarji brez proge

Priljubljeni pohorski Bike Park je v lanski sezoni obiskalo 14.000 kolesarjev, med katerimi je bilo tudi veliko tujcev, zlasti Avstrijcev. Čeprav so v poletni sezoni ravno kolesarji najštevilnejši potniki na krožni kabinski žičnici, njen novi upravljavec Marprom v tej sezoni sprva ni nameraval prevzeti kolesarskega parka, saj zanj ni urejena dokumentacija. Ker je še vedno zaprt, je Pohorje letos ostalo tudi brez svetovnega pokala v spustu z gorskimi kolesi, ki je bil konec tedna v Kranjski Gori. Na tekmovanje je bilo prijavljenih več kot 400 kolesarjev iz vse Evrope in nekaj tudi z drugih celin, je povedal samostojni podjetnik Iztok Kvas, organizator prireditve. Po njegovih besedah je imel vsak tekmovalec v povprečju vsaj enega spremljevalca, večina pa je prišla na prizorišče že dan prej.

Za koliko se bodo Marpromu zmanjšali prihodki, ker kolesarjem ne bo omogočen prevoz z gondolo, še ni znano, če Bike Park letos sploh ne bi deloval, pa bi jih bilo po nekaterih informacijah od 250.000 do 300.000 evrov manj. To bi seveda Marpromu zelo otežilo izvajanje javne službe prevoza s krožno kabinsko žičnico. Direktorica mariborskega zavoda za turizem Janja Viher pa je opozorila na še en problem: po eni izgubljeni sezoni bo treba v razvoj tovrstnega turizma vložiti veliko več denarja, če bodo hoteli zapolniti praznino.

»Za Bike Park se trenutno v sodelovanju med občino Maribor in javnim podjetjem Marprom ureja vsa potrebna dokumentacija za njegovo legalizacijo. Kar zadeva izpad pri vozovnicah, pa upamo, da ga bomo nadomestili, ko bo Bike Park na Pohorju zaživel,« je na vprašanja o tem problemu odgovoril Boštjan Zagorac. Glede odnosov s Termami pa Zagorac diplomatsko: »Odnosi med Marpromom in družbo Terme Maribor so poslovno korektni. Verjamemo in upamo, da bomo poslovno sodelovanje še nadaljevali tako v poletni kakor tudi v prihajajoči zimski sezoni.«

Gorski kolesarji so ena pomembnih ciljnih skupin, pravijo na občinskem zavodu za turizem. »Z zaprtjem proge Bike Park Pohorje se izgublja eden boljših kolesarskih parkov za to ciljno skupino gorskih kolesarjev, torej downhill kolesarjev. Njegovi uporabniki dejansko obiščejo kolesarski park, in ne samega mesta, kljub temu pa koristijo ponudbo na lokaciji samega Bike Parka in kompletno ponudbo v neposredni bližini. Večinoma prenočijo v bližnjem kampu in namestitvenih obratih tik ob parku, v katerih se zdaj, ob zaprtju Bike Parka, vrstijo odpovedi namestitev,« je sporočila Tanja Srečković iz mariborskega zavoda za turizem.

Izgubljene prireditve

SK Branik Marpromu očita (nerazumno) visoke cene za pripravo prog in stroške delovanja naprav. Najprej so se sprli pri organizaciji tekmovanja za Zlato lisico, saj branikovci nočejo plačati po njihovem previsokega računa za pripravo proge, nato pa se je zapletlo še pri pripravi tradicionalne FIS tekme, imenovane Cizljev memorial. Ker je Marprom Braniku izdal po njihovem mnenju bistveno previsok predračun, so tekmovanje na koncu prestavili na Kope. Za to, da bi vlečnica Cojzerica delovala dodatni dve uri, ena stran proge pa bi bila štiri ure zaprta za tekmovanje, so v Marpromu zahtevali 11.700 evrov. »Vrednost takšnega predračuna je popolnoma nesorazmerna z vsebino. Po naših izkušnjah je to vsaj 20-kratnik primerljive cene na drugih smučiščih! Tekma je bila z ogromno dodatnega truda izvedena na Kopah,« je povedal predsednik SK Branik Boštjan Tancer.

Da so s »cenikom« Marproma težave, kaže tudi prestavitev tradicionalnih »komunalnih iger« v organizaciji Mariborskega vodovoda na Roglo. »V zadnjih desetih letih je Mariborski vodovod te igre organiziral na snežnem stadionu ali na Arehu, odvisno od snežnih razmer. ??al nam je bilo, da smo jih morali tokrat prestaviti na Roglo, a ponudba Marproma je bila previsoka,« je za Delo povedal direktor Vodovoda Danilo Burnač. Po njegovih besedah so vztrajali, da mora biti kotizacija enaka kot prejšnja leta, ponudba Marproma pa je bila menda 20 odstotkov višja od letošnjega proračuna zimskih iger. Na te sicer pridejo komunalna podjetja iz vse Slovenije, letos je prišlo okoli 450 udeležencev, kar za upravljavca pomeni toliko prodanih dnevnih vstopnic. »Upamo, da prihodnje leto najdemo rešitev in bodo igre spet na Mariborskem Pohorju,« je dejal Burnač.

Brez nočne smuke

Pri Termah Maribor pa so bili v minuli smučarski sezoni nezadovoljni predvsem zato, ker Marprom oziroma njegovi podizvajalci niso zasnežili in odprli Snežnega stadiona z nočno smuko, ki se izteče prav ob vznožju njihovih hotelov. »Ta biser se leta in leta pojavlja na vseh fotografijah, povezanih s Pohorjem. Zato je nujno, da je med prioritetami zasneževanja tudi Snežni stadion, ne le zaradi Zlate lisice, temveč tudi zato, da lahko vsi pod Pohorjem in na njem prodajamo turistične zmogljivosti. Snežni stadion ne sme biti ujetnik bitke med upravljavcem žičnic in organizatorjem Zlate lisice, ker je njegov pomen veliko večji.«

Podobnih nesoglasij je bilo veliko, je dejal Rojs in dodal, da jih z zornega kota Marproma, ki ima kot javno podjetje določene omejitve, lahko celo razumejo: »A to samo pomeni, da model parcialnega upravljanja infrastrukture na Pohorju ni primeren in tako, kot je zastavljen zdaj, preveč omejuje razvoj. Model kratkoročno in dolgoročno ni stabilen in ne omogoča vlaganj v razvoj in trženje. Javna podjetja, torej tudi Marprom, nas morajo poslušati in razumeti, kaj so naše potrebe, in ne zgolj kratkoročno optimirati poslovnih rezultatov,« je še dejal Rojs.