Kontrolna točka

Kaj: dopis guvernerja Marka Kranjca

Kje: Banka Slovenije

Kdaj: 24. december 2009

Kdo: ponarejevalec Kmalu po božiču leta 2009 
so nekateri mediji prejeli pdf-datoteko, v kateri je bil dopis guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca Solventnost bank – poročilo o finančni stabilnosti, ki je bil naslovljen na predsednika vlade Boruta Pahorja. Pismo je bilo natipkano na papirju z glavo Banke Slovenije, označeno pa je bilo z oznako zaupnosti »državna tajnost, strogo zaupno«, ki ne velja od leta 2004, kar je vzbujalo dvom v avtentičnost dokumenta.

'Kranjec' je v daljšem dopisu premiera opozoril na insolventnost slovenskih bank, in sicer je utemeljeval, da lahko vsekakor »pričakujemo zaporedno insolventnost najprej velikih domačih bank, za njimi pa še manjših domačih bank, ki so kapitalsko odvisne od velikih«. V zaključku dopisa je 'guverner' posvaril, da so problemi slovenskega bančnega sistema hudi in realni, zato zahtevajo »takojšnje ukrepanje, saj lahko vsako odlašanje pripelje do neslutenih razsežnosti«. Pri tem je Pahorju položil na dušo, naj skrbno varuje dopis, saj bi njegovo morebitno razkritje lahko povzročilo paniko, v kateri bi komitenti bank začeli dvigovati prihranke. Toda Banka Slovenije je januarja 2010 za časnik Dnevnik zanikala avtentičnost dokumenta, češ da gre za ponaredek, zaradi česar so tedaj pristojnim organom naznanili sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Časnik je še pojasnil, da je bil dopis – uredništvo Ozadij ga je prejelo na USB-ključku – »razširjen prek anonimizacijskega omrežja Tor, s katerim pošiljatelji uspešno zakrijejo svojo identiteto in jih je praktično nemogoče izslediti«.

Pri Banki Slovenije smo poizvedeli, ali so glede ponaredka dopisa guvernerja že prejeli kakšno povratno informacijo pristojnih organov, a so sporočili, da niso. O napredku preiskave smo vprašali tudi policijo in tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave je pojasnil, da so julija »po zbranih obvestilih in opravljenih preiskovalnih dejanjih (hišne preiskave, zasegi predmetov)« na ljubljansko okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper »eno fizično osebo« zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Vendar nam na ljubljanskem okrožnem tožilstvu niso mogli posredovati informacij 
o tej zadevi, ker smo vprašanje zastavili »preširoko«, njihovi vpisniki so vodeni po osumljencih in kaznivih dejanjih in ne po vsebini posameznih zadev.

Kazenski zakonik sicer za ponarejanje listin predvideva do dve leti zapora, če gre za ponarejanje javnih listin, oporok, javnih ali uradnih knjig, pa do tri leta zapora. Policija je, sodeč po njihovem odgovoru, ovadila znano fizično osebo, katero, pa za zdaj vedo le pristojni organi.