Magisterij, ki bode pravnike

Nekdanji davčni inšpektor Đorđe Perić je z dokaziloma o visoki izobrazbi, do katerih je prišel na sporen način, dočakal upokojitev.

Objavljeno
21. april 2017 16.05
Pravna fakulteta.V Ljubljani 23.1.2014
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar
Senat ljubljanske pravne fakultete je aprila 2009 ugotovil, da je doktorska disertacija Đorđa Perića plagiat, pred nedavnim pa naj bi tamkajšnji pravniki do enake ugotovitve prišli še za njegov magisterij.

Podatka, da tudi Perićev magisterij ni plod njegove lastne ustvarjalnosti in dela in da se zato predlaga njegov odvzem, nam na pravni fakulteti niso potrdili. Pojasnili so zgolj, da bodo več informacij lahko dali v treh do štirih tednih. Če se bodo govorice izkazale za utemeljene, se bo Perić prisiljen boriti na dveh frontah. Na eni bo nadaljeval skoraj izgubljeni osemletni boj za obrambo doktorata, na drugi bo najverjetneje začel bitko za obrambo magisterija. Vprašanje pa je, ali mu bo še do teh bojev, glede na to, da se mu je s spornima dokaziloma o izobrazbi uspelo prebiti do upokojitve.

Deset tisoč evrov dodatka

Dočakal jo je na Elektru Ljubljana, kjer se je na delovnem mestu pravnika zaposlil 1. maja 2012 s pogodbo za določen čas. Kristina Sever, vodja tamkajšnje službe za korporativno komuniciranje, je povedala, da dodatka za višjo izobrazbo ni prejemal. Za koliko pa je bila zaradi nazivov doktorja in magistra njegova plača višja na finančni oziroma davčni upravi, kamor je prešel ob njeni ustanovitvi, 1. julija 1996, s takratne republiške uprave za javne prihodke? »Uslužbenci, ki so imeli opravljen magisterij, so v letu 2006 prejemali dodatek v višini 0,30 količnika, z doktoratom pa 0,50 količnika, kar pomeni, da je bil dodatek za magisterij 68,63 evra, za doktorat pa 114,39 evra. Od 1. avgusta 2008 je bil sistem obračunavanja dodatkov za akademski naziv v javni upravi spremenjen, dodatek je bil določen v fiksnem znesku: za magisterij 71,40 in za doktorat 117,30 evra. To je veljalo do 1. maja 2013,« so pojasnili na Fursu.

Po grobem izračunu je torej Perić za doktorat in magisterij od leta 2002 do 2011 prejel najmanj deset tisoč evrov bruto dodatka. Koliko natančno ga je zares, na Fursu ne povedo, češ da evidence ne vodijo posebej po vrstah izplačila na uslužbenca. Bruto znesek njegove zadnje plače na finančni upravi septembra 2011 pa je bil 2509 evrov (brez dodatka za delovno dobo).

Večletna kalvarija

Ali mu bodo odvzeli magistrski naziv, torej še ni znano. Medtem ko so za njegovo doktorsko disertacijo po približno 40 dneh od prijave ugotovili, da gre za prepis, se je glede magistrske naloge postopek na pravni fakulteti vlekel dobro leto. A četudi so bili ukrepi v zvezi z doktoratom hitri, niso bili učinkoviti, saj je Perić uradno še vedno doktor, ki novinarjem samozavestno odgovarja: »Verjetno sem tudi edinstven primer človeka, ki je prehodil pot od gradbenega delavca do doktorja znanosti. Per aspera ad astra, skozi trnje do zvezd.«

Njegovo prvo večje študijsko trnje je bil zagotovo magisterij. Spodrezal ga je tako, da je dobesedno prepisal strokovne članke in tekste drugih avtorjev, člene zakonov, tekste internih aktov davčne uprave in finančnega ministrstva ter besedilo lastne diplomske naloge. Vse to naj bi po mnenju poznavalcev naredil v takšnem obsegu, da za njegov lastni prispevek ni mogoče opredeliti niti enega poglavja ali podpoglavja 158 strani dolge magistrske naloge. Ker je torej magistrska naloga sestavljenka prepisov, si je komisija, ki jo je pregledovala, vzela več časa za odločitev, ki pa, kot že rečeno, uradno še ni znana.

Perić je magistrsko delo Izvrševanje zakona o dohodnini, ki je nastajalo pod mentorstvom Mitja Horvata, zdaj poslanca SMC, uspešno zagovarjal leta 2002, torej dobro leto in pol po diplomi. Horvata bi, kot pravi, informacija, da je magistrska naloga prepis besedil drugih avtorjev in diplomske naloge s podobnim naslovom (Izvrševanje kazni o dohodnini), presenetila, je pa seznanjen, da na pravni fakulteti poteka postopek za odvzem magistrskega naziva Periću. Je sam kakorkoli podvomil o pristnosti magistrskega dela? »Nikoli, ker sem vedel, da je v času pisanja naloge delal kot davčni inšpektor in zato dobro poznal področje, o katerem je pisal,« je pojasnil njegov nekdanji mentor.

Drugo Perićevo študijsko trnje je bilo pisanje doktorske disertacije, za katero je senat ljubljanske pravne fakultete leta 2009 ugotovil, da je kar 107 strani dobesedno prevedenih ali prepisanih iz Poročevalca državnega zbora in magistrske naloge Ane Jovanović. Na podlagi tega je menil, da bi bilo treba Periću naziv doktorja znanosti odvzeti. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so začeli postopek, a se je Perić pritožil, o čemer smo v Delu podrobno poročali. V tej zadevi je upravno sodišče odločalo že štirikrat, nazadnje februarja letos. Tokrat je razsodilo, da se Perićeva tožba zoper sklep ministrstva o dovolitvi obnove postopka izobraževanje zavrne. Sodba je pravnomočna, zato ministrstvo že izvaja obnovo postopka, v katerem Periću doktorata iz Kragujevca najverjetneje ne bodo več priznali.