Čeprav bodo volitve za nov štiriletni mandat predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) šele decembra prihodnje leto, so priprave na finalni obračun med dvema taboroma v polnem teku. Zdi se, da sedanji predsednik Bogdan Gabrovec, ki bolj kot ne osamljen uživa podporo zgolj nekaterih individualnih in lokalnih športnih zvez, proti ekipi direktorjev in sponzorjev nima možnosti za uspeh.
Slovenski šport in uspešni slovenski športniki so neprecenljivo blago. To je valuta, ki jo je ob uspehih vselej mogoče dobro unovčiti na političnem parketu. Medalje z evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger so odlično menjalno sredstvo v trgovini s političnimi točkami. Vsaj politiki menijo tako, če sodimo po njihovi na trenutke prav smešni vnemi, da se jih ovekoveči v družbi z našimi športnimi junaki, ko se po zmagah vrnejo z velikih tekmovanj.
Seveda tudi predstavniki oblasti, potem ko fotografi in novinarji odidemo in ko se izpojejo velike besede o pomenu športa za slovenski narod, odidejo domov k svojim vsakdanjim skrbem. Naslednji dan jim je za šport in razmere, v katerih se kujejo športni rezultati, toliko mar, kot jim je bilo pred slikanjem z asi.
Bogdan Gabrovec, sedanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Javni denar in sponzorstva
Glavni viri za financiranje večine slovenskih športnih zvez in klubov so državni proračun, proračuni občin in denar iz Fundacije za šport. Ta na leto razdeli okoli osem milijonov evrov, ki jih dobijo od imetnikov koncesij za igre na srečo, natančneje od Loterije Slovenije in Športne loterije. O načinu razdeljevanja teh sredstev odločajo predstavniki posameznih športnih zvez v fundaciji. Tako imenovani veliki športi, torej večinoma moštvene igre z žogo, ki so na mednarodni ravni združeni v močne in bogate zveze, nekaj denarja dobijo tudi od svojih zvez, tu seveda najbolj izstopa nogomet. Poleg omenjenih javnih sredstev so klubi in športne zveze pri nas še vedno življenjsko odvisni od pokroviteljev, večinoma velikih podjetij, ki so v zasebni in državni lasti.
Direktorsko pismo ministrom
Da z načinom financiranja športa oziroma z izplenom nihče v športu že dolgo ni zadovoljen, ni nobena skrivnost. Zato je skupina 12 direktorjev ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič, ministrici za finance Mateji Vraničar Erman, gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku ter premieru Miru Cerarju poslala dopis, v katerem predlagajo spremembe zakonodaje, ki bi olajšale financiranje športa.
Pobudnik direktorske akcije je Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, pismo na sedmih straneh je tudi napisano na papirju z glavo Gorenje group. Poleg Bobinca so pismo podpisali še Tomaž Berločnik iz Petrola, Blaž Brodnjak iz NLB, šef Pošte Slovenije Boris Novak, Martin Novšak iz Gen Energije, Gregor Pilgram iz zavarovalnice Generali Slovenija, šef Telekoma Rudolf Skobe, prvi mož Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar, Enzo Smrekar iz Droge Kolinske, Gabrijel Škof iz zavarovalnice Adriatic Slovenica, Janez Škrabec iz Rika in Dušan Zorko iz Pivovarne Laško Union.
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Na vrhu seznama želja direktorjev so davčne ugodnosti za športnike. Poklicne športnike, ki bi dosegli odmevne rezultate, bi nagradili z oprostitvijo plačevanja socialnih prispevkov delodajalca. Njihove nagrade bi bile enkratno obdavčene po 20-odstotni stopnji. Oprostili bi jih tudi plačila dohodnine do višine dvanajstih povprečnih mesečnih plač v Sloveniji.
Drugi sveženj predlogov vsebuje davčne ugodnosti za športne delavce in klube. Predlagajo uvedbo 2500 evrov letne davčne olajšave za strokovne delavce v športu. Športne organizacije bi odrešili plačevanja davka na nepremičnine. Klube, ki na leto ustvarijo manj kot 50.000 evrov prihodkov, bi izvzeli iz plačevanja davka od dohodka pravnih oseb oziroma dohodka iz dejavnosti.
Direktorji družb, ki sodijo med najpomembnejše in najradodarnejše sponzorje slovenskega športa, si želijo tudi prijaznejše davčne obravnave svojih vlaganj. Če bodo dosegli svoje, bi podjetje lahko sponzorska sredstva prikazalo kot davčno priznani odhodek. Podjetje, ki sofinancira gradnjo in vzdrževanje športne infrastrukture, bi po njihovi zamisli dobilo 40-odstotno davčno olajšavo. Enake davčne olajšave predlagajo tudi za sponzorje velikih mednarodnih športnih prireditev. Prihodke iz sponzorstev bi po zgledu Francije izključili iz davčne osnove. Za dobiček, ustvarjen v športu, direktorji predlagajo petletno obdobje po začetnem vložku, ko ta ne bi bil obdavčen.
Pozabili niso niti na športne navdušence in tiste, ki bi s športom radi bolj resno služili. Predlagajo namreč ničelno stopnjo davka na dodano vrednost za ogled športnih prireditev. Vlagateljem, ki na šport gledajo predvsem kot na posel, kot je denimo razvpiti ameriško-srbski poslovnež Milan Mandarić, predsednik nogometnega kluba Olimpija, je prav na kožo pisan predlog, da bi omogočili preoblikovanje športnih klubov, ki so zdaj večinoma organizirani kot društva, v delniške družbe.
Kot zadnji pa je zapisan predlog za odpravo prepovedi točenja piva in vina v športnih objektih.
Nejevolja v OKS
Olimpijski komite, ki ga vodi Bogdan Gabrovec, ne skriva nejevolje nad pismom. Čeprav so jih direktorji skušali pomiriti s pojasnilom, da gre tudi njim za dobro športa in da njihovega dopisa ne gre razumeti kot akcije za hrbtom olimpijskega komiteja, vodstvo OKS (upravičeno?) skrbi pobuda direktorjev. »Z direktorji, številni med njimi so tudi pomembni sponzorji OKS, se stoodstotno strinjam le v stališču, da država premalo naredi za šport. Glede drugega pa lahko povem, da smo večino tega, kar oni predlagajo, na OKS že leta prej skušali urediti z državo, pa žal še nismo prišli prav daleč,« pravi Gabrovec.
Da dejavno delajo na tem področju, so nam na OKS dokazali tudi s ponovno pobudo finančnemu ministrstvu za spremembo zakona o dohodnini in drugimi predlogi sprememb zakonov, ki se nanašajo na šport. Znova poskušajo doseči, da se zdaj veljavni polodstotni delež dohodnine, ki ga vsak zavezanec lahko donira upravičencu po lastni izbiri, poveča na odstotek odmerjene dohodnine.
Predlagajo tudi, da se denarne nagrade, ki jih OKS nameni športnikom za medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah, oprostijo plačila dohodnine. Tako bi dosegli primerljivo obravnavo denarnih nagrad s tistimi, ki jih športnikom iz proračuna izplačuje država.
Z OKS so finančno ministrstvo spomnili tudi na dejstvo, da je država prišla iz krize. Medtem ko se številni varčevalni ukrepi, sprejeti v obdobju krize, serijsko sproščajo, je zakon o davku od srečk še vedno v veljavi. »Predlagamo, da zakon o davku od srečk preneha veljati, saj gre za enega od zakonov, ki je bil sprejet v času in zaradi krize, in tako trenutno ni več potreben,« so zapisali v avgustovski pobudi ministrstvu.
Boj za denar
»V ozadju teh dopisovanj je boj za oblast oziroma za denar v športu,« meni Tomo Levovnik, dober poznavalec športnih zakulisij in dolgoletni športni funkcionar. Že v prejšnjem zakonu o športu (letos smo dobili novega) je bilo zapisano, da bo država poskrbela za spodbudno okolje za financiranje športa, pa takega okolja nikoli nismo imeli. Levovnik pobudo Bobinca in direktorjev podpira, že leta namreč opaža, da so na olimpijskem komiteju premalo dejavni in premalo podkovani v financah in marketingu. »Predsednik OKS je dober možakar, velikansko delo je opravil z razvojem juda, na področju financ in marketinga pa ni najbolj doma. Tudi ministrica Maja Makovec Brenčič je dolgo sedela v marketinškem svetu OKS, pa je OKS v njenem času zbral manj sponzorskih sredstev kot nogometni klub Maribor. To je ob zavedanju tržne vrednosti olimpijskih krogov nedopustno,« je kritičen Levovnik. Če OKS od svojih sponzorjev pobere premalo, to spusti lestvico tudi za druge zveze in klube ter sponzorje, kar je za šport slabo.
Tomo Levovnik. Foto: Igor Mali
Levovnik meni, da si Bobinac, ki je sicer tudi predsednik rokometne zveze, z omenjenim dopisom ne tlakuje poti na vrh OKS. Volitve predsednika bodo decembra prihodnje leto. Na prejšnjih se je Bobinac odpovedal kandidaturi in prepustil mesto Zoranu Jankoviću, ki ga je nato premagal Gabrovec. »Bobinac bi lahko bil dober predsednik OKS. Lahko se pogovarja tako z levimi kot desnimi politiki, predvsem pa se spozna na številke in bi znal okoli sebe zbrati ustrezno ekipo, ki bi ji morda uspelo prevetriti športno sceno,« dodaja Levovnik.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.