Na sodišče po treh letih in pol od podelitve koncesij

Kaj: sum zlorabe uradnega položaja

Kje: pri podelitvi treh koncesij zasebnim visokošolskim zavodom

Kdaj: marca 2013

Kdo: takratna minister Žiga Turk in vodja direktorata za visoko šolstvo Borut Rončević

Nekdanja vlada z ministrom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigom Turkom je marca 2013 – dan po tem, ko ji je parlament že izglasoval konstruktivno nezaupnico – odločila, da podeli koncesijo trem zasebnim visokošolskim zavodom. Že naslednji dan je bil razpis objavljen v uradnem listu, prispele vloge pa so odpirali dober teden dni pozneje. Zelo se je mudilo, čeprav so se koncesije podeljevale šele s študijskim letom 2014/2015.

Dan pred odpiranjem vlog smo v Delu objavili, da zelo natančno določenim merilom razpisa za tri koncesije med vsemi visokošolskimi zavodi v Sloveniji ustrezajo le štirje. Za prvo, ki je bila namenjena družboslovju, zgolj eden, in sicer fakulteta za medije. Ta ima dva družbenika: fakulteto za družbene in uporabne študije (FUDŠ) ter inštitut za interdisciplinarna in aplikativna raziskovanja, ki je hkrati tudi ustanovitelj FUDŠ. Eden od soustanoviteljev inštituta pa je bil leta 2005 Borut Rončević, ki je v času podelitve koncesij vodil direktorat za visoko šolstvo na ministrstvu. Rončević se je kot lastnik z inštituta umaknil januarja 2013, potem ko ga je zaradi navzkrižja interesov vzela pod drobnogled protikorupcijska komisija. Prav zaradi tega je bil tudi z zamikom preimenovan iz vršilca dolžnosti v direktorja direktorata.

Toda nova vlada z ministrom Jernejem Pikalom je kmalu po tem, ko je začela mandat, od državnega pravobranilstva zahtevala vložitev tožbe za razveljavitev koncesij. In upravno sodišče je sklenilo, da je bil razpis nezakonit, njegova merila pa diskriminatorna. Vsi trije zavodi so tako ostali brez koncesije.

Poleg tega je februarja 2014 nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo zoper oba odgovorna za področje visokega šolstva v tistem času – Turka in Rončevića – vložil ovadbo. Po njihovem mnenju namreč obstaja utemeljen sum zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, izvršene v sostorilstvu. Tožilstvo je konec lanskega aprila zoper oba sicer vložilo obtožni predlog na ljubljansko okrajno sodišče, a se je spis kmalu vrnil na tožilstvo, češ da to sodišče ni stvarno pristojno za reševanje zadeve. Zadeva je nato junija pristala na ljubljanskem okrožnem sodišču, konec septembra pa zopet na okrajnem. Sodnica, ki ji je bil spis dodeljen, je nato podala predlog za izločitev, a je bil ta, kot so nam sporočili s sodišča, »glede na podane razloge zavrnjen«. In tako je šele po treh letih in pol od storjenega dejanja le razpisana glavna obravnava – ta bo prihodnji petek.