Nepreslišano

»Na 70 milijonov evrov, kolikor je namenjeno za odpravo plačnih anomalij, se hočejo obesiti vsi, zato se ne more zgoditi nič drugega kot to, da bo vse skupaj počilo.«

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, v Dnevniku, o skrb vzbujajočem obešanju v javnem sektorju.

»Nočem govoriti v imenu drugih, a zame to ni sprejemljivo. Če bi bil sam v takšnem položaju, bi se v dobro univerze umaknil.«

Igor Papič, novi rektor ljubljanske univerze, v Delu, o tem, da bi bilo bolje, da bi rektorja primorske in mariborske univerze zaradi svojega ravnanja raje počela kaj drugega.

»Optimizem, ki se vrača, zdaj stoji na dobrih nogah in trdnih tleh, ne pa na balonih. Prav zato me ne moti, da se nekateri še vedno pritožujejo nad rigidnostjo bank glede kreditiranja.«

Stefan Vavti, predsednik uprave Unicredit banke Slovenija, v Dnevniku, o brezbalonskem bančnem optimizmu z dobrimi nogami.

»Kaj lahko delate z bogastvom? Vsega denarja ne morete nositi naokrog v žepu, torej vlagate. Če kontroliraš, kaj se z denarjem dogaja, si ves čas zaposlen s tem. To pomeni občutek odgovornosti. To ni občutek, da sem drugačen od drugih. Je pa zanimiv občutek, tudi športno gledano.«

Vladimir Puklavec, vodilni slovenski vinar, ki je obogatel v Nemčiji, v Managerju, o vznemirljivosti športnega prekladanja milijonov.