NLB »zamočila« pri odpovedi enemu od direktorjev

Zaradi »proceduralnih« napak pri odpovedi ga je morala zaposliti nazaj, vrniti mu mora plače od maja 2013. Banka vztraja pri svojem in je zahtevala revizijo postopka.

Po zakonu o delovnih razmerjih je izredna odpoved, ki ni podana pravočasno, čeprav je sicer po vsebini utemeljena, nezakonita. In posledica takšne odpovedi? Lahko je precej draga. V primeru NLB, ki je leta 2013 odpustila direktorja svoje gorenjske podružnice, okoli 200.000 evrov. Toliko po našem izračunu nanese »odškodnina« oziroma dosojena vrnitev plač od maja 2013. Odpuščeni Dušan Šuštar je namreč prejemal osnovno plačo 4191 evrov, banka pa mu mora vrniti znesek vseh plač od odpovedi delovnega razmerja s pripadajočimi dodatki ter vse regrese, skupaj z zamudnimi obrestmi. In ga seveda vnovič zaposliti. Tako je v primeru nekdanjega vodje gorenjske podružnice NLB odločilo višje delovno sodišče v Ljubljani.

Obe strani, NLB in odpuščeni, ne dajeta izjav, toda po naših informacijah nekdanji vodja podružnice ne dela, temveč je do izida revizijskega postopka na čakanju doma. Za to prejema tudi plačo. »Kot okoliščino, relevantno za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, praviloma ni mogoče šteti okoliščine izgube zaupanja v delavca, ki krši delovno obveznost, če takšna kršitev in takšne okoliščine v sodnem postopku niso bile ugotovljene,« je med drugim zapisalo višje sodišče.

Premeščen in ovaden, nato odpuščen

Za kaj pravzaprav gre? Nekdanjega šefa gorenjske podružnice je s tega delovnega mesta na drugo, na mesto svetovalca področja, premestila uprava NLB pod vodstvom Boža Jašoviča in jeseni 2012 proti njemu vložila kazensko ovadbo. Marca naslednje leto je sledila še odpoved delovnega razmerja. Šuštar se je pritožil na delovno sodišče in uspel. Sodišče je namreč odločilo, da bi mu morala banka odpoved podati v 30 dneh po ovadbi, to pa je storila šele po pol leta. Odpoved je bila torej na prvi stopnji razveljavljena zaradi procesnih razlogov. NLB se je obrnila še na višje sodišče, a je bila, kot rečeno, prav tako neuspešna.

Infografika: Delo

Kaj mu očita banka

Proti Šuštarju sicer vzporedno teče kazenski postopek, v katerem mu banka očita, da je zlorabil položaj, preslepil upravo in NLB oškodoval za 2,7 milijona evrov. Očitajo mu, da je kljub opozorilom podrejenih o nenavadno visokih cenitvah nepremičnin, ki so bile narejene za zavarovanje posojila, vztrajal pri odobritvi posojila in o tem prepričal tudi nadrejene. NLB je tako leta 2008 odobrila za 2,7 milijona evrov posojil dvema podjetjema zdaj že pokojnega kranjskega poslovneža Dušana Dolamiča, in sicer za financiranje nepremičninskega projekta v okolici Beljaka. Pod eno od cenitev naj bi se podpisal cenilec, ki je bil takrat že mrtev. Podjetji, ki sta najeli posojili, sta šli kasneje v stečaj, stečajni upravitelj je zapuščeno nepremičnino v Avstriji prodal za vsega 60 tisoč evrov, NLB torej večine denarja ni dobila nazaj.

Revizij vse manj

Podatki vrhovnega sodišča sicer kažejo, da število delovnopravnih sporov upada, hkrati pa raste število revizijskih postopkov. Kaj se dogaja? Odvetnik Blaž Žibret meni, da je upad delovnopravnih sporov posledica več dejavnikov. Med njimi je gotovo tudi gospodarska rast. »Kar pomeni, da je iz naslova poslovnih razlogov manj odpovedi. Drugi razlog je dejstvo, da se veliko sporov oziroma spornih razmerij reši zunajsodno oziroma na začetku spora v postopku mediacije. Sodišča pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne presojajo več smotrnosti oziroma upravičenosti poslovne odločitve delodajalca, ampak le, ali je bila ta odločitev stvarna oziroma dejanska, prav tako pri podaji individualne redne odpovedi ni več treba preveriti, ali je mogoče delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji,« našteva odvetnik.

Rast revizij na drugi strani je posledica vse težjih pravnih vprašanj, ki se pojavljajo v individualnih in tudi kolektivnih delovnopravnih sporih. V individualnih delovnih sporih so takšna vprašanja glede obstoja tako imenovanega dejanskega delovnega razmerja, pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi se vedno bolj pojavljajo vprašanja prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov oziroma mobinga,« našteva Žibret. Pri delovnopravnih sporih zaradi podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora delodajalec dokazati, da je razlog odpovedi zakonit.

Odvetnik poudarja, da vtis, da so sodišča načeloma na strani »šibkih«, torej delojemalcev, ne drži. Če delodajalec to dokaže in če so spoštovana tudi druga pravna pravila, poudarja, sodišča presojajo povsem enakopravno in enakovredno, torej se spori ne končajo v korist delavca le zato, ker je »šibkejša« stranka. Zaradi pravila obrnjenega dokaznega bremena so delovnopravni spori v primeru prenehanja delovnega razmerja bistveno težji za delodajalca, kar pomeni, da je delavec kot stranka v postopku že zakonsko bistveno bolj zaščiten. To se kaže tudi v delu, da v teh sporih delavec ne nosi stroškov postopka delodajalca, četudi spor izgubi.