Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred enim letom so svetovne medije, javnost, politike in poslovneže razburila razkritja panamskih dokumentov. Nekaj tednov so mediji kar tekmovali v napovedovanju, katera imena bodo razkrili novinarji v 32 državah. Zelo kmalu je odstopil islandski premier.
Jürgen Mossack in Ramón Fonseca, ustanovitelja panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki je bila v središču afere zaradi razkritij panamskih dokumentov, sta že od 9. februarja v pridržanju. Panamski tožilec Rómulo Bethancourt je pred kratkim javnosti razkril, da naj bi ju dokazi bremenili sodelovanja pri podkupovanju brazilskih politikov in uradnikov. Odvetnik Mossacka in Fonsece se je na to takoj odzval, češ da obtožbe ne držijo.
Ta teden bo generalna državna tožilka Paname Kenia Porcell sodelovala na sestanku v Eurojustu, namenjenem koordinaciji dela in preiskav, ki so povezane s panamskimi dokumenti. V uradnem sporočilu panamskega tožilstva je pisalo, da se bo sestanka udeležila tudi predstavnica Slovenije, a to po podatkih vrhovnega državnega tožilstva ne drži. Porcellova se bo sestala s predstavniki 14 držav članic EU in dveh držav nečlanic: »Slovenija pri tem sestanku ni udeležena.«
A kakorkoli, zgodbe iz zbirke 11,5 milijona dokumentov družbe Mossack in Fonseca še naprej mešajo štrene. Januarja so se v Parizu pod okriljem mednarodne skupine za sodelovanje v OECD sestali davčni organi iz 30 držav. Navzoči organi so poročali, da so na podlagi panamskih dokumentov davčno pregledali več kot 1700 davkoplačevalcev, vložili več kot 2550 zahtevkov za informacije in identificirali sto posrednikov – odvetnikov, bankirjev, računovodij in drugih, ki premožnim posameznikom in podjetjem pomagajo poslovati prek davčnih oaz.
Evropski poslanci, ki sodelujejo v Panamski komisiji (PANA), so letos obiskali Malto in Luksemburg, da bi se seznanili z implementacijo evropskih direktiv glede pranja denarja, davčnega izogibanja in davčne utaje. Pred kratkim so obiskali tudi Združene države Amerike, kjer so se pogovarjali o tem, kaj nova ameriška administracija pomeni za mednarodno izmenjavo davčnih podatkov. Komisija s 65 člani je bila ustanovljena na začetku junija lani in mora v enem letu pripraviti poročilo.
Neusahljivi vir
Medtem novinarji še naprej raziskujejo. V Pakistanu vrhovno sodišče prav zdaj odloča o tem, ali bo moral predsednik vlade zaradi razkritij iz panamskih dokumentov oditi ali ne. Ameriški New York Times je pred kratkim razkril zgodbo o gradbenih načrtih družbe Trump Organization, ki jo po ustoličenju Donalda Trumpa za predsednika vodita njegova sinova. V njej je tudi prek panamskih dokumentov dokazoval povezave hotelskega projekta v Dallasu z Rusijo, Kazahstanom in drugimi državami.
Eden ključnih akterjev skupine novinarjev, ki so preiskovali panamske dokumente, novinar nemškega Süddeutsche Zeitunga Frederik Obermaier, je za Delo povedal, da je to projekt, ki bo aktualen tudi čez pet let, saj bo mogoče nove politične obraze vedno preveriti v bazi dokumentov Mossacka Fonsece.
Po podatkih Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev in Süddeutsche Zeitunga so se na podlagi panamskih zgodb začele preiskave proti 10.683 posameznikom in podjetjem. Novinarji povsod po svetu so objavili več kot pet tisoč člankov. Delo jih je od tega objavilo 21 in še 44 povezanih zgodb ali prevodov zgodb tujih partnerjev panamskih dokumentov.
Ena izmed Delovih zgodb je zadevala zdaj že nekdanjega inšpektorja javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) Janeza Obrezo, ki je trdil, da ni ustanovil več družb v davčnih oazah, češ da so mu ukradli identiteto. Na agenciji so ga nato odpustili, on pa je vložil tožbo. Do zdaj sta se na delovnem in socialnem sodišču zvrstili dve obravnavi, zadnja 15. marca. Na njej sta nastopila tako Obreza kot Andreja Čufar, direktorica JAZMP. Naslednja obravnava bo 12. maja, ko bodo zaslišane tri priče. S tem primerom je imela agencija do decembra lani 9150 evrov odvetniških stroškov (brez davka).
Dve kazenski ovadbi
Iz slovenske policije so za Delo sporočili, da so na podlagi naših člankov vodili »dva predkazenska postopka, ki sta bila zaključena s podajo kazenskih ovadb na pristojno okrožno državno tožilstvo v Ljubljani«. Na specializiranem državnem tožilstvu pa so pojasnili, da je ena zadeva v fazi predkazenskega postopka, zato nam več informacij o njej ne morejo posredovati.
O tem, kaj so storili v enem letu na tem področju, smo vprašali tudi ministrstvo za finance, ki ga je v času razkritja vodil Dušan Mramor. Takrat je napovedal ukrepe, ki bi otežili poslovanje prek davčnih oaz. Z ministrstva so poslali obsežen odgovor o tem, katere direktive in mednarodne standarde smo že in še bomo vnesli v nacionalni zakonodajni okvir. »Slovenija se skupaj z drugimi državami spopada s problemom zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička,« so pojasnili. Ključno za boj proti davčnemu načrtovanju, ki izkorišča pomanjkljivosti in neskladja davčnih predpisov, pa je, pravijo, da se države dogovorijo o skupnih izhodiščih in med seboj sodelujejo.
S finančne uprave nam podatkov, ki bi se nanašali neposredno na učinke Delovih zgodb, niso mogli poslati, saj primerov ne vodijo glede na medijsko poročanje. So pa pojasnili, da so med februarjem lani in marcem letos uvedli 132 postopkov, od tega jih je 54 zaključenih, ugotovljenih pa je bilo okoli sedem milijonov dodatnih davčnih obveznosti. Večina, šest milijonov, je bila ugotovljena pri fizičnih osebah. Teh je v obravnavi 72.
Novinar, ki mu je sodil Luksemburg
Za mnenje o tem, kaj je bilo največje odkritje panamskih dokumentov, kaj razočaranje in kako daleč smo od konca davčnih oaz, smo vprašali tudi francoskega novinarja Edouarda Perrina, ki je leta 2012 v sodelovanju z BBC prvič razkril skrivne davčne dogovore med luksemburško oblastjo in multinacionalkami.
Dve leti pozneje sta mu uslužbenca računovodske družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) predala več tisoč dokumentov, ki so dokazovali, da je bilo družbam, ki so poslovale v Luksemburgu, omogočal mizerno nizke obdavčitve. Leto pozneje so ti dokumenti prišli na dan v projektu ICIJ LuxLeaks, v zvezi s čimer mu je sodilo (in ga oprostilo) luksemburško sodišče.
Francoski novinar Edouardo Perrina. Foto: Dokumentacija Dela
Pravi, da je bila zanj največje odkritje v Franciji uporaba davčnih oaz v banki Société Général, največje razočaranje leto pozneje pa to, »kar se je zgodilo s Société Général«. Kdaj bo konec davčnih oaz, ne more napovedati, saj »ne vemo, kako vseobsegajoč je ta svet«. Perrina je dodal, da je zdaj »bolje kot lani, bolje kot leta 2013 in bolje kot leta 2012«. Pa je vredno? »O, seveda. Tudi zabavno je.«
