Odpisani kandidat išče pravico

Milan Krek, zdaj prvi mož koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je ob kandidaturi za vodjo direktorata za javno zdravje doživel hladen tuš. Za to mesto sicer izpolnjuje pogoje, ni pa strokovno primeren. Da bi razumeli to protislovje, je treba poznati širši kontekst.

Kreka so kolegi, ki si želijo sprememb na direktoratu za javno zdravje, pregovorili, da je poslal prijavo za zasedbo tamkajšnjega vodilnega mesta. Natečajna komisija, ki jo je imenoval uradniški svet, mu je pri presoji ustreznosti dodelila negativno mnenje, pozitivnega pa Mojci Gobec, sedanji v. d. direktorice direktorata. Pri tem naj bi se zgodile bistvene kršitve izbirnega postopka.

Sklicevanje na protizakonitost

V komisiji je namreč sedel Krekov neposredno nadrejeni, direktor NIJZ dr. Ivan Eržen. »Kot član komisije se je glede na potrebe zavoda, ki ga vodi, lahko subjektivno odločal o moji usposobljenosti za generalnega direktorja in končni rezultat komisije prilagodil potrebam inštituta,« meni Krek. Po njegovem je bila torej grobo kršena objektivnost odločanja o ustreznosti kandidata oziroma so bili vsaj podani pogoji za to. Poleg tega je bila druga prijavljena kandidatka Mojca Gobec, ki je trenutno neposredno odgovorna za proračunsko postavko, iz katere se financira NIJZ. To pa je po Krekovem mnenju razlog več, da bi se moral izločiti iz postopka: »Eržen ni mogel objektivno oceniti moje sposobnosti in sposobnosti Gobčeve, saj je trčil v navzkrižje interesov.«

Z neizločitvijo naj bi ravnal v nasprotju s 35. členom zakona o splošnem upravnem postopku in z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne. »V mojem primeru Eržen očitno ni bil opozorjen na konflikt interesov, tega niso zaznali niti uradniški svet niti njegovi uslužbenci, pri čemer dopuščam možnost, da so to zatajili,« opisuje Krek. Po njegovih navedbah je Erženov interes v vlogi direktorja, da pridobi čim več sredstev za NIJZ in da ima čim manj težav z vodjem direktorata za javno zdravje. »Članstvo v komisiji mu je omogočilo, da je neposredno izbiral, kdo mu bo nadrejen, kdo bo v prihodnje skrbnik proračunske postavke, s kom se bo pogajal za denarna sredstva in ali me bo kot strokovnjaka izgubil ali zadržal na NIJZ,« navaja Krek.

Komisiji je med razgovorom jasno povedal, da z njim izberejo spremembe. Bil je kritičen do dela direktorata in morda s tem dobil minus točke. Edini, ki ga je lahko ocenjeval po strokovni plati, pa je bil prav Eržen, saj sta preostala člana komisije poznavalca pravnega področja. »Navzkrižje interesov je zaradi te okoliščine še izrazitejše. Eržen se je odločal med boljšim in slabšim kandidatom za sebe, za svoj trenutni status,« je kritičen Krek. Pravi, da bi se sprijaznil, če bi ga natečajna komisija zavrnila s tehtnimi argumenti. Ker ga ni, obstaja pa sum o nezakonitem postopku, se je pritožil na uradniški svet, zdravstveno in notranje ministrstvo, protikorupcijsko komisijo in inšpektorat za delo.

Odkrit napad na šefa

Pravzaprav je pritožbe spisal njegov službeni kolega mikrobiolog Gorazd Pretnar. Kot pravi Krek, ga je presenetilo, ko je slišal, kaj se je zgodilo, in se 'po pretnarjevsko' odzval. »Po podrobnejši proučitvi postopka ugotavljam, da je prišlo do grobe kršitve v postopku ocene obeh kandidatov in da gre za utemeljen sum koruptivnega dejanja sedanjega direktorja NIJZ, ki se ni izločil iz postopka ocenjevanja njune usposobljenosti,« je bil v dopisu uradnim organom jasen Pretnar.

Kreku se zdi sporno še, da so ga na razgovoru spraševali o mednarodni dejavnosti direktorata. Ker na to lahko dovolj dobro odgovori le tisti, ki tam dela, je vprašanje po njegovem diskriminacijsko: »Samo zaposleni imajo tudi najboljše informacije o zunanjem sodelovanju direktorata, vsi drugi lahko dobimo le posredne informacije.« In te posredne informacije očitno niso zadostovale, saj negativno mnenje, ki mu ga je komisija dodelila in ga s tem izločila iz nadaljnjega izbora, sloni prav na trditvi, da premalo pozna mednarodno sodelovanje direktorata. Pretnar se strinja, da je tako vprašanje v primeru, ko se za položaj poteguje tudi aktualni direktor organa, za vse druge kandidate neenakovredno, saj ne morejo toliko poznati dogajanja kot direktor. Zato to po njegovem sploh ne bi smelo biti odločilno.

Mikrobiolog je izrazil začudenje, da so tako pavšalno opravili s kandidatom, specialistom javnega zdravja tik pred zagovorom doktorske naloge, mednarodno priznanim strokovnjakom na področju drog in socialne medicine, sodelavcem pri odpiranju javnozdravstvene problematike na državni in evropski ravni: »Tako trivialna in neresnična ugotovitev, ki kolegu očita premajhno mednarodno razgledanost, je nedopustno in škodljivo ravnanje, pri tem, da vemo, da je Krek med predsedovanjem Slovenije EU v Bruslju vodil horizontalno delovno skupino za področje drog, ki ima med nalogami tudi mednarodno sodelovanje.« Po Pretnarjevih navedbah je v številnih odmevnih javnozdravstvenih aferah jasno pokazal, da se zavzema za javno zdravje in da je za to pripravljen izpostaviti sebe, svoj položaj in svoje kolege. Očitno je takšne ljudi treba izločati iz sistema, pravi. Izrazil je še pričakovanje, da bo Eržen razrešen z direktorskega mesta na NIJZ, in zahteval sestavo nove natečajne komisije, ki ne bo v navzkrižju interesov. Dogajanje je označil kot kronizem, posebno zvrst konflikta interesov, ko oseba zlorabi položaj, da favorizira znanca na škodo drugih z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, večinoma pri kadrovskih odločitvah, javnih naročilih in drugih administrativnih dejanjih.

Eržen se o teh navedbah ni izrekal. Povedal je, da ga je v posebno natečajno komisijo imenoval uradniški svet: »Predvidevam, da ne naključno, temveč prav zaradi dejstva, da kot strokovnjak na področju javnega zdravja, kjer strokovno in raziskovalno delujem več kot tri desetletja in sem tudi habilitiran visokošolski učitelj, lahko presodim strokovno primernost kandidatov. V tem ne vidim elementov koruptivnega ravnanja ali konflikta interesov. Očitno jih niso niti v uradniškem svetu, saj so bili seznanjeni, kje sem zaposlen in kakšne so moje naloge.«

Kakorkoli, komisija je Kreka zaradi neustreznega poznavanja problematike področja dela organa ocenila kot neprimernega za zasedbo direktorskega mesta in hkrati ugotovila, da je primeren glede vrednosti vizije razvoja organa, kakovosti izkušenj pri delu, vodenju in upravljanju, glede sposobnosti vodenja organa, razumevanja njegovega poslanstva. »Kako lahko nekdo, ki razume poslanstvo organa in njegovo vlogo v sistemu in pozna vse drugo, dobi neustrezno oceno pri poznavanju problematike področja dela organa?« se sprašuje Krek. Po logičnem sklepanju se mu to ne zdi mogoče: »Kdor ne pozna dovolj problematike področja delovanja, ne more niti narediti strategije.«

Ukrepanje odgovornih

In kako so se pristojni odzvali na Krekove oziroma Pretnarjeve pozive k razveljavitvi sklepa komisije o strokovni neprimernosti kandidata za vodjo direktorata za javno zdravje? Na inšpektoratu za delo so pojasnili, da se zadeva nanaša predvsem na vsebine, ki jih pokrivajo drugi nadzorni organi (korupcija, kronizem, imenovanje in delovanje posebne natečajne komisije): »Kljub temu bomo prijavo obravnavali in opravili nadzor glede morebitnih nepravilnosti z vidika naših pristojnosti.« KPK zadeve ni sprejela v nadaljnjo obravnavo, češ da se za tak primer uporabljajo določbe zakona o upravnem postopku, za ugotavljanje kršitev katerih niso pristojni. Na notranjem ministrstvu so dali Kreku vedeti, da si je kriv sam. »Erženovo izločitev bi morali zahtevati že pred začetkom razgovora, če so po vaši oceni obstajale okoliščine, ki so vzbujale dvom o njegovi nepristranskosti, saj člani uradniškega sveta teh ne morejo predvideti vnaprej,« so pojasnili. Krek iz tega zaključuje, da je najbolje, da na razgovor za službo v državni upravi pripelješ še odvetnika ali strokovnjaka za razpise, da česa ne spregledaš. Kot poudarja, je v postopku nastopal kot neuka stranka: »Predsednik komisije ali kdo drug bi mi moral pred zasedanjem komisije pojasniti vse pravne okvire, posledice in opozoriti na morebitne zadržke. Če bi me seznanil, da bi pozicija Eržena, ki se je opredeljeval do njemu službeno podrejenega kandidata in posredno nadrejene kandidatke, lahko bila sporna, bi seveda zahteval novo sestavo komisije.«

Uradniški svet bo o Krekovih pripombah odločal osmega septembra. Ker pa zoper sklep posebne natečajne komisije ni pritožbe, prav tako ni pravne podlage niti za razveljavitev niti za preklic sklepa, je bil Krek prisiljen sprožiti upravni spor. »Sem v 59. letu starosti, pišem doktorat, končal sem specializacijo, imam že nekaj življenjskih izkušenj in službo, ki mi je ni treba za vsako ceno menjati in v kateri se dobro počutim. Zdaj pa si predstavljajte, da se to, kar se je zgodilo meni, zgodi nekomu pri 36 letih. Ne preostane mu drugega, kot da spakira kovčke in odide v tujino,« nam je občutke ob kadrovskem mešetarjenju opisal odpisani kandidat.

Ob njegovem primeru se lahko spomnimo usode Žarka Bogunoviča. Uradniški svet mu je pri kandidaturi za generalnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu dodelil negativno mnenje, čeprav gre za dolgoletnega državnega uradnika, ki je opravljal številne, tudi visoke funkcije. Bogunovič je prav tako sprožil upravni spor, ki še ni rešen. Se mu je pa kljub temu uspelo zavihteti na želeni položaj. »V imenovanje me je predlagala posebna natečajna komisija v ponovljenem postopku javnega natečaja,« je pojasnil. Krek pravi, da so taki primeri odraz sistema kadrovanja, ki spominja na ementalski sir.

Mojci Gobec se izteče mandat v. d. direktorice direktorata za javno zdravje 30. novembra. Ali bo preimenovana v direktorico, je vprašanje za ministra, ki bo prišel, in seveda tudi za sodnike.