Odškodninke, zlata jama za odvetnike

Zadnja leta se zoper člane uprav in nadzornih svetov vlagajo odškodninski zahtevki, skupni imenovalec vsem pa so visoki stroški in zaslužki odvetnikov. Odvetniška zbornica bo jutri odločala o novostih, ki bodo omejile ekstremne zaslužke.

Nadzornike Mercatorja so odvetniki ustno seznanili s poročilom pravnega pregleda poslov uprave Žige Debeljaka; končno pisno poročilo, ki bo podlaga za odločitev o morebitni odškodninski tožbi, bodo za nadzorni svet pripravili do konca tega meseca. Slovenska gospodarska in sodna praksa sta v zadnjih letih sicer prestopili iz neaktivnosti pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zoper poslovodstva v drugi ekstrem – hiperaktivnost.

Poplave odškodninskih tožb ni povzročila morebitna sprememba zakonodaje, saj se določbe zakona o gospodarskih družbah od leta 1993 niso bistveno spremenile. Za odškodninke, težke tudi po več deset milijonov evrov, o katerih je že vnaprej bolj ali manj jasno, da prek njih ne bo mogoče povrniti škode, se praviloma odločajo predvsem v družbah v večinski državni lasti, torej tam, kjer ima glavno besedo pri menjavah menedžerjev politika; po kadrovskih menjavah nato prek »svojih« odvetniških družb po tekočem traku vlagajo odškodninske tožbe zoper ­zamenjane.

Niso bili zavarovani

V NLB so letos vložili dve odškodninski tožbi, skupaj težki osem milijonov evrov. Banko zastopajo tri odvetniške družbe, med njimi tudi pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, ki je bila lani prvakinja v višini prihodkov in dobička; ta pisarna med drugim v tožbah zastopa tudi NKBM in ­Vzajemno.

NLB je letos vložila odškodninski tožbi proti upravi Marjana Kramarja zaradi posojila podjetju Petin, s katerim je bil financiran prevzem skupine Viator & Vektor (Kramar se je po izteku mandata leta 2009 poslovil s funkcije predsednika uprave), in Draška Veselinoviča zaradi podaljšanja posojila družbi Poteza (Veselinovič je leta 2009 vodil NLB le slabe tri mesece). Toženi tega premoženja nimajo, banka pa je po naših informacijah šele leta 2011 sklenila zavarovalno polico za zavarovanje odgovornosti vodstva.

To je pomembno dejstvo, saj pri uspešnih tožbah denar tožniku povrne zavarovalnica in ne toženi posamezniki, zato so stroški tožb lahko bistveno višji od možnih koristi.

Težko dokazljivo

Odškodninsko odgovornost je, priznavajo odvetniki, težko dokazati; pravno najzahtevnejše vprašanje je ugotavljanje kršitev predpisanega standarda skrbnosti, saj gre za nedoločen pravni pojem. Vsaka škodljiva odločitev namreč avtomatično ne pomeni tudi kršitve zahtevane skrbnosti, večina poslovnih odločitev namreč po naravi stvari vključuje tveganje nastanka izgube. Revizijski, forenzični in drugi pregledi ne omogočajo vselej enopomenskega odgovora ali je bil določen posel škodljiv v smislu pravno priznane škode. Tudi če določeno dejanje ni bilo skladno z dobro prakso upravljanja podjetij,ocenjuje Miha Bratina iz odvetniške družbe Ilić, to še ne pomeni, da je podana odškodninska obveznost, saj morajo biti podane še druge predpostavke za njen obstoj.

Poplava tožbenih zahtevkov

V NKBM, kjer je sedanji predsednik uprave Aleš Hauc napovedal pravo sodno vojno nekdanji upravi Matjaža Kovačiča, so lani zoper nekdanje uslužbence vložili za astronomskih 46 milijonov evrov odškodninskih tožb, kar jih je stalo 325.000 evrov za odvetnike in ­sodne takse.

Samo za sodne takse vloženih odškodninskih tožb je Luka Koper plačala 120.000 evrov, skupni stroški tožb, v katere so vključene odvetniške storitve, dosegajo že okoli 700.000 evrov, pri čemer je dve od petih tožb Luka dokončno izgubila, v tretjem primeru pa še čakajo na pisno sodbo. Luko zastopata pisarni Čeferin in Senica. Vzajemna je od leta 2010 zoper nekdanje vodstvo vložila 12 odškodninskih tožb, v katerih je skupni tožbeni zahtevek znašal 4,3 milijona evrov. Pravdanje jih je do zdaj stalo približno 400.000 evrov, dosegli so eno delno pravnomočno sodbo sebi v prid.

Telekom Slovenije, zastopa ga odvetnik Uroš Ilić, ima zoper nekdanjo upravo Bojana Dremlja odprtih kar za 58 milijonov evrov tožb. Koliko so za to porabili denarja v Telekomu, ne želijo izdati, češ da je to poslovna skrivnost, vendar so morali zgolj za sodne takse po zakonsko določeni tarifi plačati približno 130.000 evrov brez odvetniških storitev; za pravdanje naj bi po nekaterih informacijah potrošili že blizu štiri milijone evrov. Intereuropa je odvetniški pisarni Kozinc za zastopanje v eni odškodninski tožbi proti upravi Andreja Lovšina plačala že 75.000 evrov.

Priznavajo: gre za biznis

Sogovornik iz odvetniških krogov nam je povedal, da je poznavalcem jasno, da gre pri teh tožbah predvsem za visoke zaslužke s politiko povezanih odvetnikov, ki dobivajo posle, ko je na oblasti njim naklonjena politična opcija. Po sedanji ureditvi so odvetniške tarife navzgor neomejene, zato so zaslužki lahko astronomski, število vloženih odškodnink bi se po mnenju sogovornikov občutno zmanjšalo, če bi od odvetnikov zahtevali, naj prevzamejo tveganje za uspešen rezultat tožbe. Jutri bo odvetniška zbornica na izredni seji odločala o spremembi, ki bo veljala za nove spore; tarife bodo odslej omejene navzgor, po drugi strani pa se bodo odvetniške storitve podražile za primere nižjih vrednosti.

Triglav v tožbo zaradi Ankarana

Namen odškodninske tožbe ni maščevanje ali sankcioniranje tistega, ki je povzročil škodo, ampak povrnitev nastale škode. A odločitve o tožbah očitno sprožajo tudi odkrito politični, celo lokalni razlogi.

»Žal so številne odškodninske tožbe redko utemeljene, pogosto so brez realne podlage, uporablja se jih kot češnjo na torti oziroma za to, da se pokrije odločitve nadzornikov pri menjavah uprav. Zlasti v podjetjih z državnim lastništvom se jih uporablja v smislu lova na čarovnice. Bojim se, da resni menedžerji ne bodo več hoteli prevzeti funkcij v (para)državnih družbah. Dejstvo je tudi, da bi se določene poslovne odločitve, če ne bi bilo krize, pač pa konjunktura, izkazale povsem drugačne, zelo verjetno tudi pravilne,« komentira Gregor Strmčnik, nekdanji predsednik Triglav zdravstvene zavarovalnice. Tudi njega je po razrešitvi doletela odškodninska tožba zaradi domnevnega oškodovanja družbe; proces na ljubljanskem okrožnem sodišču je pri koncu.

Prav v Strmčnikovem primeru je na sodišču prišlo na dan, da je njegovo zamenjavo zahtevala politika, konkretno koprski župan Boris Popovič in tedanji šef Luke Koper, tedaj član SDS, Robert Časar, in sicer zaradi Strmčnikovih prizadevanj za odcepitev Ankarana od koprske občine. »Časar in Popovič sta zahtevala, naj se zoper mene ukrepa, v nasprotnem primeru bi odpovedali zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, to je bilo na sodišču povedano pod prisego in zapisano v zapisnik obravnave,« poudarja Strmčnik.

Vladimir Mišo Čeplak, nekdanji član uprave Zavarovalnice Triglav in predsednik nadzornega sveta njene hčerinske družbe Triglav zdravstvene zavarovalnice, je na sodišču med drugim to priznal in povedal, da zavarovalnica ni hotela izgubiti stranke, kot je Luka Koper.