Tiskane izdaje
Na najvišjo operativno poslovno funkcijo v zvezi z deset milijonov evrov vrednim letnim proračunom je presedlal naravnost iz montessori vrtca.
Dvom, da je vedno vedri Gorenjec morda stopil v prevelike čevlje, odpihne že prvi vtis po vstopu v prostore smučarske zveze v Ljubljani. Kdor je kdaj bil tam, ve, da tamkajšnji zaposleni ves čas dirkajo. Ni sledu o mrtvem teku in predvsem ni mrkih obrazov. Dobra volja je očitno nalezljiva. Če pridete k Franciju Petku še tako slabovoljni, boste po polurnem pogovoru domov odskakljali nasmejani.
V trenutnih gospodarskih razmerah v vlogi direktorja res nima razlogov za slabo voljo. »Pozna se, da je stanje v gospodarstvu bolj optimistično,« pritrjuje. »Drži pa tudi, da je naša marketinška ekipa zelo spremenila filozofijo, šla v korak s časom in z novimi pristopi. Imamo veliko dobrih zgodb, ki jih lahko predstavimo.« Zavedajo se, doda, da bo javnega denarja za njihovo dejavnost vse manj in to vrzel bodo morali zapolniti z dejavnostmi na trgu, predvsem pa je treba to zavedanje širiti navzdol vse do ravni klubov, do ljudi, ki delajo v sistemu. Do tega spoznanja bodo po njegovem morali priti tudi v drugih športih, če še niso.
Velikih stvari
Čeprav prihaja iz individualnega športa, je prepričan, da čeprav človek sam lahko naredi marsikaj, res velikih stvari ne more nihče doseči sam. Smučarska zveza je igra velikih številk, deset milijonov evrov nabrati ni šala, pri čemer več kot polovico te vsote dobijo na trgu, od sponzorjev, ki vsako leto bolj preudarno ravnajo z vsakim evrom. »Gotovo bi nam bilo veliko težje brez dosežkov bratov Prevc, Ilke Štuhec in Tine Maze,« poudarja. In doda, da je smisel zveze v prizadevanju, da bo vsaka posamična panoga dobro organizirana, da bo delala po smiselnem sistemu, načrtovano in nadzorovano, tako da bo tudi v primeru poškodb ali nepričakovanih dogodkov zadaj še kdo, ki bo lahko stopil na mesto tega človeka.
Športna loterija kot otrok smučarske zveze
Izida nedavnega glasovanja za šefa Športne loterije ne komentira, seveda pa si želi, da bo pod vodstvom Edvarda Kolarja dobro delala in prinašala spodobne dividende. »Za nas je vsak evro pomemben, enako velja za evre iz Športne loterije. Na to podjetje gledamo kot na otroka smučarske zveze, nekako čustveno gledamo na ta delež, kot na svojo dediščino. Ni nam vseeno, kaj se dogaja s podjetjem, ni pa moja pristojnost, da bi se vtikal v vodenje in odločitve vodstva družbe,« pravi. Pri Kolarju, dolgoletnem športnem uredniku, nazadnje generalnem sekretarju slovenskega olimpijskega komiteja, so namreč mnogi podvomili, da je stopil v prevelike čevlje.
Kaj pa o velikosti svojih čevljev pravi Petek? »Preveliki mi bodo samo, če ne bom imel okoli sebe ljudi, ki jim zaupam in ki bodo strokovnjaki na svojem področju.« Trudil se bo torej, da bo obdan s strokovnimi in lojalnimi ljudmi, s katerimi si bodo vzajemno zaupali, edino tako bo lahko uspešen, poudarja.
Vitkost je pomembna lastnost vsakega skakalca. Nasmejani Gorenjec je dolga leta po športni upokojitvi še vedno videti tako fit, da bi lahko tekmoval. Kaj pa vitkost organizacije, ki jo vodi? »Malo nas je,« odgovarja. »Samo obseg našega marketinga poglejte, delo, ki ga opravijo trije ljudje z nekaj zunanjimi sodelavci. Da ne govorim o računovodstvu, to je velikanski obseg dela, mi smo ves čas na poti, nabere se ogromno računov, vse to je treba obdelati. Če me vprašate, koliko nas je, vam povem, da nas je premalo, da bi tako uspešno in kompleksno organizacijo v normalnem obsegu vodili.« O racionalizaciji ne razmišlja, če bo opazil, da so ljudje brezdelni ali neučinkoviti, pa bo ukrepal, pravi, vendar do zdaj ni bilo nobene potrebe po hujšanju organizacije.
Stavi na zaupanje in na mlade
Kakšen slog vodenja goji Franci Petek, ki mu podrejeni rečejo kar Frenk? Zaupanje je najbolj pomembno, bolj kot nadzor, odgovarja. »To vem iz lastnih izkušenj. Ko sem sam svobodno dihal, sem lahko gore premikal, ko sem bil pod pritiskom, ne pod pritiskom izziva, ampak ljudi od zgoraj, ki se vtikajo v vsako podrobnost, takrat sem zamrznil, se mučil in nič ni bilo od mene.« Čuti, da ljudem ustreza delati v svobodnem okolju, to narekuje njegov stil vodenja. Bo pa zelo razočaran, če bo zaupanje kdo zlorabil, čeprav verjame, da se to ne bo zgodilo.
Prepričan je, da se slovenski karakter, ki velja za individualističnega, spreminja. »Mlade ekipe, ki prihajajo, preprosto vidijo, da sam ne moreš delati velikih stvari. Da, mislim, da gredo zadeve v Sloveniji v pozitivno smer. Prihajajo mladi, ki so vajeni bolj kolektivno delovati. Oni morda res ne potrebujejo očesnega stika, da se kaj dogovorijo, ampak se s pomočjo tehnologije vse zmenijo in so sposobni velikih stvari.«
Petek, ki je med aktivno športno kariero veljal za ljudskega športnika, ne skriva ponosa na svoj narod. »Ponosen sem na nas, Slovence, smo narod z ogromno znanja in smo zmožni velikih dosežkov na najrazličnejših področjih. Res, neverjetni smo, moramo biti ponosni na vsakega našega človeka, ki mu uspe. Po populaciji nas je za en München in ne vem, ali ima to mesto toliko vrhunskih dosežkov na tako različnih področjih.« Pri tem pa opozarja na kronično pomanjkanje samozavesti in pretirani negativizem med ljudmi v Sloveniji.
Smučarsko zvezo sponzorirajo številna velika slovenska podjetja. Iz vrst športnih funkcionarjev je bilo v preteklosti večkrat slišati zaskrbljenost, kako bodo zaradi »razprodaje« podjetij ob sponzorje, a njega to ne skrbi. Zamenjave lastnikov vidi kot evolucijo, kot del razvoja v svetu, ki se krči. »Spremembe v lastništvu velikih podjetij se bodo dogajale, in ko se bodo zadeve spremenile, se bomo s tem spopadli. Prepričan sem, da bodo sponzorji hoteli sodelovati z nami, če jim bomo ponudili odličnost.«
