Osebno s Franjem Bobincem: V dobro posla tudi glasbenik

Konec tedna bo Gorenje objavilo vmesne rezultate poslovanja. Poznavalci napovedujejo, da bo po temeljitem poslovnem in finančnem prestrukturiranju to podjetje začelo žeti odločitve zadnjih let. Po devetih mesecih poslovnega leta ter že četrto trimesečje zapored se obeta dobiček. Predsednik uprave bo lahko v soboto z ženo mirno odšel na daljši sprehod v naravo.

Očitke, da daje prednost japonskemu Panasonicu kot strateškemu partnerju in solastniku Gorenja, zavrača s pojasnilom, da Gorenje po strategiji do leta 2020 ostaja samostojno podjetje. Panasonic se pač ozira za priložnostjo, saj za gospodinjske aparate nima lastne proizvodnje in tudi trženja tovrstnih izdelkov v Evropi nima razvitega. Kakršnokoli razburjenje je odveč. Gorenje je na borzi in kdorkoli ga lahko kupi. »Vsako morebitno partnerstvo presojamo po tem, koliko je dobro za družbo, s tem pa seveda za delničarje,« pravi.

V Gorenju vztrajajo, da so informacijo o skrbnem pregledu Panasonica v Gorenju objavili z odlogom povsem po pravilih, da bi se izognili morebitnim špekulacijam. Poleg tega presoja še ne pomeni vstopa Panasonica v družbo. Tudi če bodo Japonci s pregledom zadovoljni, morajo prepričati vrhove korporacije z do 70 milijardami evrov prometa o preusmeritvi dela naložb iz električnih baterij za avtomobile v avtomatske vozne sisteme in drugo v gospodinjske aparate. Zdi se, da bo presoja Panasonica temeljila bolj na oceni, ali sploh intenzivno vstopiti s pralnimi stroji in štedilniki v Evropo, ki je pred izzivi negotovosti zaradi politične in begunske krize.

Gorenje po sestavi lastništva ni več slovenska družba, saj je 55 odstotkov delnic v lasti tujih državljanov, bank in skladov. »Večino poznamo, vseh ne,« priznava Bobinac. A prav po tem in po 95 odstotkih prodaje na tujih trgih je skupina že dolgo mednarodno podjetje. Več kot 40 odstotkov delavcev 41 narodnosti je poleg slovenskih državljanov zaposlenih v skupini in skoraj polovica nadzornikov je tujcev.

Davke plačajo doma

»Gorenje je slovensko podjetje s svojimi blagovnimi znamkami, večina zaposlenih prejema plače tukaj, davke in prispevke plačujemo tukaj. Vsako leto je tega za okoli 55 milijonov evrov,« Bobinac vrača žogico. Del razvojnih in prodajnih funkcij ima Gorenje resda v tujini, a morebitna selitev sedeža ne bi bila ne logična ne potrebna. Na pomembnih položajih so tujci, direktor njihove svetovne blagovne znamke Asko je na primer Italijan, toda njihovi ključni kadri ostajajo v Velenju. Ker so vodilni timi multikulturni, na večini sestankov prevladuje angleščina.

Bobinac je prepričan, da Gorenja brez selitve tovarn ter prevzema prestižnih znamk Atag in Asko ter More Moravie več ne bi bilo. »Zgodovina bele tehnike bi nas odpihnila, podobno kakor je mnoge druge manjše in srednje velike proizvajalce v Evropi. Gorenje je danes največji neodvisni igralec v Evropi, v smislu, da nismo del še večje korporacije. Smo dovolj veliki za ustrezno ekonomijo obsega, hkrati pa preveliki, da bi lahko bili manjši, nišni igralec, ki bi izdeloval samo eno vrsto aparatov,« razlaga.

Minula tri leta so bila zanje ključna zaradi rusko-ukrajinske vojne, saj je bilo Gorenje tam precej bolj izpostavljeno kot nemški proizvajalci. Tudi selitve tovarn niso bile poceni in valutni tečaji so bili neugodni. Toda padci prodaje niso bili tako močni kakor na primer pri televizorjih. Ljudje danes, izjema je bilo le pokrizno leto 2009, še vedno kupujejo nadomestne štedilnike in hladilnike, pri mikrovalovkah, pomivalnih in sušilnih strojih pa zasičenost trga še zdaleč ni popolna. »V letu, ko ni vojn, ni pretresov na borzah in nihanj tečajev, je Gorenje pozitivno in profitabilno. To bomo dokazali letos,« se Bobinac izogne odgovoru na vprašanje, kdaj bo delničarjem spet izplačal dividende.

Državno pomembni dogodki

Čeprav je agencija za trg vrednostnih papirjev proti Gorenju in odgovornim podala kazensko ovadbo, se z Bobincem kriminalisti še niso pogovarjali. Upa, da zadrega ne bo ustavila tistih, ki morajo opraviti svoje delo, obenem pa vedo, da je to popoln nesmisel, in se po svoje veseli morebitnega obiska ali povabila. Ugledni pravniki pravijo, da so očitki neutemeljeni, tožilstvo in policija imata lahko delo. Z Bobincem, ki se je na štiri oči sestal s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in tega nihče izmed njiju ni zanikal, pri čemer je bil Cerar opozorjen, da je seznanitev s skrbnim pregledom Panasonica v Gorenju zaupna informacija, morajo le opraviti informativni pogovor. Srž ovadbe, o kateri v Gorenju trdijo, da je še niso videli, ampak o njej brali v časopisih, je menda v tem, da predsednik uprave Gorenja tega ne bi smel povedati predsedniku vlade. A ni šlo za nepoklicano osebo, temveč za prvega ministra, in Gorenje je za državo pomembna naložba.

Franjo Bobinac je na čelu Gorenja od leta 2003. V skupini Gorenje je bil pred tem na različnih mestih že 30 let. V velenjsko upravo se je vrnil z mesta generalnega direktorja Gorenjevega prodajnega podjetja v Parizu leta 1998 in pet let kasneje prevzel tudi vodenje uprave. V njegovem času je Gorenje uvajalo številne izdelke, še danes pa preseneča konkurenco z oblikovalskimi kolekcijami aparatov, ki so jih zanje ustvarili Pininfarina, Ora Ïto, Karim Rashid, Philippe Starck in nedavno spet Ora Ïto. Vmes so nastajale barvne serije velikih gospodinjskih aparatov, aparati v sodelovanju s Swarovskim … Zlasti s prevzemi znamk, nizozemske Atag in švedske Asko, je Gorenje osvajalo trge držav Beneluksa, zdaj z razširjeno paleto izdelkov Asko navdušuje Ameriko, Avstralijo in Azijo …

S kitaro nad partnerje

Kot dolgoletnega športnega funkcionarja in menedžerja, ki mora skrbeti tudi za svojo telesno in duševno kondicijo, ga vprašamo, kako skrbi za tovrstne potrebe. Do pred nekaj leti je redno igral košarko, zdaj se mora bolj paziti pretirane rekreacije zaradi poškodb, še vedno vzame v roke teniški lopar, pozimi pogosto stopi na smuči. Zdaj so njegova glavna sprostitev dolgi sprehodi z ženo, tudi malce zahtevnejše pohodništvo. Veliko mu pomeni družina, čeprav skupne trenutke vse teže ujamejo, saj so otroci že raztepeni po svetu. »Ko utegnem, rad kaj preberem. Kaj zgodovinskega, tudi poslovnega, pa seveda leposlovje,« pravi kot nekdanji dijak celjske Kajuhove, danes I. gimnazije v Celju, ki je vselej dajala maturantom popotnico široke tudi kulturne razgledanosti. Nazadnje je prebral zgodovinski roman o časih srednjeveškega razcveta Barcelone Morska katedrala Ildefonsa Falconesa.

Mnogim ni znano, da je poleg šolanja in študija Franjo Bobinac tudi pel. Leta 1978 je z Otom Pestnerjem na Slovenski popevki zapel zdaj že skoraj ponarodelo Bisere imaš v očeh. V mladih letih je pel v številnih zborih, bil je med ustanovnimi pevci zborčka Gaudeamus, nekakšnega zametka zdaj slavnega Perpetum Jazzile. Odtlej je njegov glas dozorel v bariton. Z njim še kdaj zapoje? »Doma imam dve kitari, akustično in klasično, zadnjo sem kupil pred dvema letoma. Če kaj zapojem, se rad tudi sam spremljam. Najraje imam francoske šansone, Đorđeta Balaševića, starogradske in dalmatinske pesmi, odvisno od razpoloženja. Da, seveda, če je dobra, ne prevelika družba, zagrabim kitaro. Tudi če gre za poslovne partnerje,« se smeji.

Njegov službeni avtomobil vozita oba s šoferjem. V službo in zasebno se vozi sam, plačuje boniteto, ko mora z avtomobilom na službeno pot, ga pelje šofer, da lahko na zadnjem sedežu dela. »Previsoko plačo imam, da bi tratil čas,« doda predsednik uprave Gorenja.