Osebno s Frankom Antonom: Narekuje razvoj električnih letal

Proizvodnja električnih letal z nekaj sedeži je dober začetek, toda do regionalnega potniškega prometa z električnimi letali je še daleč. Po njegovi oceni bo trajalo približno dve desetletji.

Objavljeno
22. december 2014 08.44
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Imena Siemens, Airbus in Pipistrel izgovarja v isti sapi. Kot da število zaposlenih in prihodki zanj niso tako pomembni kakor znanje, s katerim je mogoče premikati meje. Nemški fizik, tudi naše gore list, je vodja Siemensovega oddelka za razvoj električnih letal.

Ko se je pred dnevi dr. Frank Anton po nekajminutnem letu skobacal iz Pipistrelovega letala, ni bil videti kot uglajen znanstvenik in poslovnež, temveč kot nekdo, ki mu je bilo prvič dano dvigniti se pod oblake. Do tja pravzaprav ni bilo daleč. Megla se je na ajdovskem letališču zadržala precej nizko, za nameček je še rosilo. Z otroško navdušenostjo je stisnil roko Ivu Boscarolu, direktorju ajdovskega podjetja, in pohvalil izdelek. »Smeje se mi. Če imamo možnost, da uživamo v tem, kar delamo, je res prednost. Vedno sem stekel k oknu, ko sem zaslišal zvok propelerja. Še dandanes počnem enako,« je bil iskren. »Pa ne samo to – imam zelo zmogljivo rusko letalo, s katerim delam akrobacije.«

Električna prihodnost

Proizvodnja električnih letal z nekaj sedeži je dober začetek, toda do regionalnega potniškega prometa z električnimi letali je še daleč. Po njegovi oceni bo trajalo približno dve desetletji. Takrat bo mogoče izdelovati letala na električni pogon za 60 do 90 potnikov. Motorji bodo pravzaprav hibridni. Klasičen motor z notranjim izgorevanjem bi torej kerozin spreminjal v elektriko, ki bi poganjala letalo. »Priznam, da smo še zelo, zelo daleč od cilja, to je izdelovanja lahkih in zelo zmogljivih električnih motorjev. Še prej moramo namreč zamisel o električnem letenju prenesti v prakso. Za to pa potrebujemo serijsko proizvodnjo dvo- in štirisedežnih letal. Električna letala morajo doseči čim več pilotov in šol letenja.« Najbolj pomembno pa je, da takšna letala dobijo vse potrebne certifikate, saj brez tega niso vredna nič, dodaja. »Veste, da letalstvo zahteva najvišjo stopnjo varnosti. Pipistrel denimo certificira svoja letala v različnih državah, toda s tem postavlja tudi nove standarde. Oblasti namreč do zdaj niso certificirale električnih letal, zato tudi ne vedo, kako naj določijo pravila.«

Elektrificiranje v letalski industriji raste hitreje kakor v avtomobilski. Anton predvideva, da bo ta morebiti v kratkem izdelala nekaj sto tisoč serijskih električnih avtomobilov, kar pa je skorajda zanemarljiv delež v celotni industriji. »Ali je torej paradoksalno, da tako majhna družba iz Ajdovščine prehiteva znanje orjaške avtomobilske industrije?« se je vprašal. »Vse to je vprašanje inovativnih zmožnosti. Tega pa je tukaj na pretek. Inovacija pomeni, da je bila za tem vizija. Toda ne zgolj, da bi odkrili novo tehnologijo, ampak da bi ustregli kupcem. Da zmanjšamo porabo goriva, da je letalo tišje in da je manj onesnaževanja. Električno letalo z devetdesetimi sedeži, ki si ga želimo izdelati, bi moralo zmanjšati porabo goriva za polovico. Vedeti morate, da na gorivo zdaj odpade kar 51 odstotkov vseh stroškov letala. Če lahko torej vsoto prepolovimo, smo naredili veliko delo. S tem bi se pocenilo tudi urjenje pilotov. Še bolj pomembno pa je, da se bistveno zmanjša hrup. Šolanje pilotov na manjših letališčih je zdaj ponekod hud problem.«

Prosti nevtron

Anton ima slovenske korenine. Starša njegove matere sta iz Kranja in Celja. S trebuhom za kruhom je njegov stari oče odšel od doma in našel delo v rudarskem Porurju. Rudniško lokomotivo je vozil devetsto metrov pod zemljo. »Očitno je značilno za našo družino, da smo pod zemljo ali nad njo, le na tleh ne,« je pripomnil z nasmehom. Po srednji šoli je študiral fiziko v Bochumu, Bonnu in Grenoblu. »Že takrat sem rad počel nekaj, kar se je na prvi pogled zdelo nemogoče. Merili smo razpolovni čas prostega nevtrona,« je začel razlagati in v tipičnem zanosu znanstvenika kaj kmalu izgubil sogovornika, ki mu je svet fizike precej oddaljen. Kot pomočnik pri eksperimentu je prišel do doktorata, Wolfgang Paul, ki je projekt vodil, pa je leto pozneje prejel celo Nobelovo nagrado.

Siemens je Antona vzel pod svoje okrilje, ko je delal še v raziskovalnem laboratoriju. Zadnjih 26 let je del enega največjih podjetij na svetu s 370 tisoč zaposlenimi. Dolgo je skrbel za prodajo, daleč stran od fizike in raziskovanja. Pred štirimi leti je postal izvršni predsednik za električna letala, toda nalogi se je popolnoma posvetil šele nedavno. »Siemens je čudovito podjetje, saj je tako veliko, da lahko na poklicni poti počneš veliko različnih stvari, ne da bi ga sploh zapustil.«

Poplačilo šele leta 2035

Nemški velikan, ki ponuja rešitve za industrijo, energetiko in zdravstvo, v razvoj in raziskave na leto vloži 4,1 milijarde evrov. Večinoma za produkte, ki bodo na trgu čez leto ali dve. Denar, ki ga danes vlagajo v električna letala, pa se predvidoma ne bo povrnil pred letom 2035, pravi Anton. »To sicer ni najbolj običajno za gospodarske družbe, toda v 165 letih delovanja je Siemens vedno vlagal v tehnologije prihodnosti. Ustanovitelj podjetja Ernst Werner von Siemens je bil namreč inovator in hkrati poslovnež, ki se je upal nove tehnologije spremeniti v posel. Najboljši primer je izum rentgenske naprave. Od odkritja do serijske proizvodnje je Siemens potreboval zgolj dve leti, še danes pa je to eden najboljših poslov v zgodovini družbe. Včasih se splača vlagati tudi dolgoročno.«

Od vložka v električna letala bodo imele korist tudi druge panoge, napoveduje. Siemens namreč na leto ustvari 10 milijard evrov prihodkov od prodaje vseh vrst električnih izdelkov. Raziskovanje električnih letal bo omogočalo, da se bo znanje o zelo lahkih pogonskih in zmogljivih agregatih prelilo v standardne posle z električnimi izdelki.

Vložek v omenjene raziskave pomeni, da Siemens vodi v razvoju električnih letal. »Še naprej bomo sodelovali s Pipistrelom in Airbusom, s katerim smo podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Leta 2053 bo 150. obletnica motoriziranega letalstva. Takrat bo normalno, da bo ves svet manjših letal električen. Več kot polovica letal za do sto potnikov bo takih. Ne boste pa videli čezoceanskih poletov električnega airbusa A380, na primer, ker električni motor na takšnih razdaljah ne prinaša nobene prednosti. Razvoj čezoceanskih električnih letal bo zahteval še veliko več časa.«