Osebno s Stojanom Nikolićem: Človek, ki ga zanimajo le rezultati

Zelo premeten. Takšen vtis dobi človek po pogovoru z Nikolićem, ki se je namestil v fotelj finančnega direktorja HSE.

Objavljeno
12. oktober 2014 19.06
Predsednik uprave Triglav naložbe Stojan Nikolič. Ljubljana 30. september 2014.
Suzana Kos, Ozadja
Suzana Kos, Ozadja
Te dni je prevzel področje financ 
v HSE, holdingu z veliko likvidnostno luknjo. Kako globoka je, menda še ni jasno, prav tako ne, kako bo sanirana. Vsekakor bo breme očitno spet padlo na davkoplačevalce, se strinja. V energetiko je prišel z Zavarovalnice Triglav, kjer mu je zmanjkalo ambicij. Pri doseganju ciljev je brezkompromisen.

Zelo premeten. Takšen vtis dobi človek po pogovoru s še ne 40-letnim Stojanom Nikolićem, ki se je prejšnjo sredo namestil v fotelj finančnega direktorja HSE, holdinga slovenskih elektrarn. Pred tem je pet let vodil Triglav Naložbe, hčerinsko družbo Zavarovalnice Triglav. Na dan, ko smo se pogovarjali, je podpisal dve pogodbi, prvo o novi zaposlitvi, drugo o odhodu iz Triglavove skupine. Na vprašanje, ali bo plača višja in kolikšna bo, ne dobimo jasnega odgovora. »Podobna bo,« je vse, kar pove. Čeprav si je poškodoval roko, pri košarki, ki jo rekreativno igra s kolegi, ni na bolniškem dopustu. »Na srečo pri svojem delu predvsem razmišljam, zato zaradi poškodovane roke nisem na bolniški.«

Kako bi se ocenil? Pravi, da ga zanimajo in razveselijo predvsem rezultati, če iz minusa naredi plus. »Če hočeš jesti palačinke, moraš prej pač razbiti jajce,« je slikovit, ko opisuje svojo brezkompromisnost pri doseganju ciljev. Jezi ga, da se pri nas ob vsaki palačinki takoj začne polemična javna razprava o kokoši Roziki, ki na dan sicer znese deset jajc, ampak vendarle, zakaj je treba za palačinko razbiti prav to jajce?

Ko je bilo konec zabave

Po lastnih besedah je konservativen in dolgočasen človek, ki za svoje življenje ne potrebuje veliko. Tudi zato se je dolgo vozil v razmeroma skromnem avtomobilu, xsari picasso, čeprav bi si nedvomno lahko privoščil marsikaj boljšega. In to mu je marsikdo očital.

Nevihto, ki je prišla leta 2008, je pričakal pripravljen. Novembra 2007 ga je nekega večera poklical kolega iz Londona, z ene od mednarodnih finančnih ustanov, in rekel: »Zabava je končana.« Dobili so namreč navodila, naj se iz vsega, kar delajo, počasi umaknejo. Naslednji dan je Nikolić prišel v službo, takrat je delal v borznoposredniški družbi Poteza Branka Drobnaka, kjer je preživel prvih deset poklicnih let, in sodelavcem povedal, da sam prodaja vse svoje naložbe v vrednostne papirje, ter jih napotil, naj pokličejo svoje stranke in jim brez panike namignejo, da je mogoče čas za unovčenje kapitalskih dobičkov. »Prodal sem vse, kar sem imel. Res, imel sem nekaj znanja in nekaj sreče, tako da sem se iz naložb dovolj hitro umaknil.«

To je bilo sicer leto, ko sta s partnerko čakala prvega otroka. Pri Potezi se ni več videl, in ker je do takrat že nekaj zaslužil, je dal odpoved in si vzel daljši dopust. Koliko je vložil v vrednostne papirje, koliko je zaslužil ob pravočasni prodaji in kje ima svoje premoženje? »Cash is king,« odgovarja (gotovina je zakon), o zneskih pa nič. Hkrati trdi, da ne živi razkošno; s partnerko in dvema otrokoma prebiva v stanovanju v Ljubljani, manjši apartma na morju pa so si omislili predvsem zaradi naraščaja.

Na Tenerifih je zazvonilo

Dobrih šest mesecev po odhodu s Poteze, bil je na Tenerifih, mu je zazvonil telefon. Ob Borutu Jamniku so mu ponudili položaj člana uprave v Kapitalski družbi. »Takšne ponudbe pač ne moreš zavrniti.« Toda na Kadu je bil le kratek čas, kmalu je presedlal v Triglav Naložbe in ostal pet let. Na začetku se je dalo delati dobro, pripoveduje, čez čas pa je vnema za aktivno upravljanje premoženja v matični družbi splahnela. In treba je bilo iti naprej.

Namige o kadrovski kuhinji pri imenovanju za finančnega direktorja HSE zavrača. Razlaga, da je v stik z njim stopila podružnica tuje kadrovske agencije, ko pa so mu povedali, za katero funkcijo gre, je zahteval, da kadrovanje poteka brez imen in da se zadeva ne razkrije, ker je nadzornik holdinga pravnik v Triglav Naložbah, torej njegov podrejeni. Dokler se je pogovarjal le s predsednikom nadzornega sveta HSE Milošem Pantošem in generalnim direktorjem družbe Blažem Košorokom, informacija ni prišla v javnost. Šele ko so dva dni pred sejo, na kateri je nadzorni svet izbiral finančnega direktorja, informacijo dobili tudi drugi, se je novica hitro razširila.

Skrb za finance v HSE bo verjetno njegova najtežja služba doslej, čeprav tudi prejšnje niso bile ravno nezahtevne. Teš 6 je namreč v bilancah holdinga povzročil globoko likvidnostno luknjo. Kolikšno, menda še ni povsem jasno, nekateri omenjajo številko 200 milijonov evrov, morda pa je še večja. Kako jo bo zapolnil, novi finančni direktor še ne ve. Družbe, povezane v holding, so pomembne za prihodnost Slovenije, zato bo treba najti rešitve. Kakšne bodo, je po njegovem prezgodaj govoriti, toda sam HSE ne more dosti narediti, saj je pri trgovanju močno odvisen od cen na trgih električne energije. Če se Slovenija odpre proti Avstriji in Nemčiji, pravi, bomo preplavljeni s poceni elektriko, kar bi koristilo slovenskemu gospodarstvu oziroma odjemalcem, vendar bi trpela slovenska energetika in bi bila, razen nekaj elektrarn, globoko pod vodo. Če pa bi se odprla proti Italiji, bi bilo to za našo energetiko na dolgi rok dobro, a hkrati slabo za slovensko industrijo, ker bi imela višje cene električne energije. »Vsekakor bo potreben neki družbeni konsenz.« Nujno pa bo v HSE poiskati vse rezerve in znižati lastno ceno, kar bo ena ključnih nalog ekipe, ki se ji je pridružil.

Razmišljal je o tujini

Medijev ne spremlja prav dosti, ker so teme po njegovem mnenju kar naprej enake, poleg tega jih preveva sama negativnost, afera na afero. »To pa ni dobro za psihično zdravje.« Trdi, da politično ni opredeljen, tudi na volitve ne hodi, češ da se med kandidati tako ali tako pojavljajo eni in isti obrazi.

Čeprav ne sprejema teze o brezizhodnem položaju naše države, je tudi sam, predvsem zaradi otrok, ki sta zdaj stara šest in štiri leta, pred dobrima dvema letoma razmišljal, da bi Slovenijo zapustil. Pri nas je namreč po njegovih izkušnjah težko delati profesionalno, nanj pa se zelo težko vpliva, lahko le z argumenti, z drugim ne. »V Sloveniji se vsi poznamo, vsak lahko na koga vpliva, pri delu, s katerim sem se zadnja leta ukvarjal, to je upravljanje naložb, pa je potrebna tudi kakšna zoprna in brezkompromisna odločitev, da dobro upravljaš podjetja, v katerih si lastnik.« Toda to vedno ni bilo mogoče, kajti prek vpliva na lastnika, vrh Skupine Triglav, se je skušalo vplivati tudi na nekatere odločitve hčerinske družbe, Triglav Naložbe, ki jo je vodil do prejšnje srede. Pri upravljanju naložb so v preteklosti naredili veliko, zdaj pa je na Triglavu zmanjkalo ambicij in moral je razmisliti, pravi, ali bo v stari službi vegetiral ali šel naprej. Primer trčenja z vrhom zavarovalnice je bil letos poleti nakup deleža v celjskem Izletniku: v povezovanje tega avtoprevozniškega podjetja z novogoriškim Avrigom, hčerinsko družbo Triglav Naložb, je šel kljub nasprotovanju uprave zavarovalnice.

Za selitev družine v tujino se torej ni odločil. Če realno pogledamo, razloži, je namreč človek za delodajalca največ vreden prav doma, kjer si z leti ustvari mrežo in dodobra spozna razmere. To je konkurenčna prednost, zato si za vsakega, ki te profesionalno angažira, več vreden doma ali v domači regiji kot v tujini.

Po njegovem je v Sloveniji vse manj ljudi, ki jih je nekaj v hlačah in si upajo sprejemati odločitve, ne glede na to, kaj bodo pomenile za njihove botre in uradno politiko in kakšen bo odziv medijev. Demokracija včasih tudi ni dobra, sploh pa ne v poslu, je prepričan. O tem, kaj bi pomenilo mesto podpredsednice evropske komisije za energetsko unijo oziroma izguba tega za slovensko energetiko po fiasku Alenke Bratušek, še ni razmišljal.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.