Tiskane izdaje
Zato so vsa vprašanja, povezana s SDH, ostala neodgovorjena. Odgovarja pa na marsikaj že njen življenjepis.
Pred prihodom na SDH je opravljala drugi štiriletni mandat kot članica uprave Kapitalske družbe. Od tod tudi »profesionalno poznanstvo« z Borutom Jamnikom. »Leta je bil moj šef, nekaj časa sem kot članica uprave Kada nadzorovala njegovo delo na Modri zavarovalnici, katere edini delničar je Kad.« Kako pogosto se srečujeta? Pravi, da redko. Na Kadu se je sicer zaposlila že leta 2001, najprej kot samostojna svetovalka za pravne zadeve, po slabem letu je postala direktorica pravnega oddelka. Pet let pozneje je Kad začasno zapustila in odšla v odvetništvo. Tri mesece je delala v odvetniški pisarni svojega moža − ki je ob poroki prevzel tudi njen priimek, kar se je zgodilo »zelo spontano, verjetno kot znak vzajemne pripadnosti« − pred tem poldrugo leto v pisarni Mira Senice.
Seničevo partnerico in nekdanjo predsednico LDS Katarino Kresal, ki je bila kasneje njena poročna priča, je spoznala med študijem na ljubljanski pravni fakulteti. Vstop v politiko je ne mika, kljub temu jo spremlja, a v njej pogreša več profesionalizma in zrelosti. »Stranke kot del moderne parlamentarne države bi morale imeti večjo težo, tudi zato, ker so regulirane, v nasprotju z različnimi neformalnimi omrežji, ki so nedefinirana in nevidna.« Z argumentom moči je bila 43-letna sogovornica v karieri soočena »večkrat, kot bi si želela«.
Pravnica in jezikoslovka
V drugem letniku prava je vzporedno vpisala študij francistike in splošnega jezikoslovja. Jeziki − vsaj pasivno jih govori sedem, za angleščino je sodna tolmačka − so njen konjiček. Kitajsko se je učila, ko je obiskovala poljansko gimnazijo, kar je bilo takrat zelo neobičajno. »Saj ni treba, da je vsako učenje utilitaristično usmerjeno,« je odgovarjala tistim, ki so imeli pomisleke ob njeni odločitvi. Zadnja leta največ časa posveča nemščini, pred tem ruščini. Zadnji zato, ker je hotela izvedeti, »koliko imamo Slovani komparativne prednosti pri učenju slovanskih jezikov, ki jih nekako odrivamo«. Jeziki je ne zanimajo zgolj zaradi uporabne vrednosti, ampak ker jezikovne strukture, ki jih človek uporablja, »veliko povedo o njem samem, njegovih kognitivnih procesih, zaznavanju okolja«.
Še pred koncem študija na ljubljanski filozofski fakulteti je po dodatno znanje iz mednarodnega gospodarskega prava odšla na kanadsko McGillovo univerzo, torej v državo, ki ima dva uradna jezika, poleg angleščine prav francoščino, in v kateri delujeta dva pravna sistema, kontinentalni in anglosaški. S študijem v tujini je bila zelo zadovoljna, saj je »izkusila drugačen pristop poučevanja, bolj so bili usmerjeni v reševanje problemov in manj v memoriranje podatkov«.
Leta 2007 se je odločila še za doktorski študij, in sicer na novogoriški evropski pravni fakulteti. Zanjo je bilo samoumevno, da se vpiše na visokošolski zavod, na katerem je takrat kot asistentka sodelovala v pedagoškem procesu. V disertaciji, ki ji trenutno namenja večino prostega časa in jo namerava spisati do konca leta, se ukvarja z enotirnim upravljanjem delniških družb. In kako komentira upravljanje Kada, kjer so te dni za članico uprave imenovali osebo, s katero se kadrovska komisija ni niti pogovarjala? »Gre za dolgoletno vodilno delavko Kada. Nadzorni svet njene kompetence in osebnostne značilnosti pozna zelo dobro. Verjetno se zaradi tega ni odločil za dodatne razgovore in izgubljanje časa, saj bo tako lahko takoj prevzela funkcijo, ki bo morda trajala le krajši čas.«
Biti menedžer ni »fancy job«
Marsikdo, pravi, menedžerski poklic jemlje preveč zlahka, »nekateri imajo napačno predstavo, da je to fancy job«. Menedžer si 24 ur na dan, zato se moraš marsičemu odpovedati, razumljivo, da za »primerno odmeno«. Nesprejemljivo se ji zdi, da je upravni odbor DUTB, kot so pokazali posnetki sej, iskal načine, kako v posameznih državnih podjetjih obiti zakonodajo. Zakone je treba spoštovati, prav pa je treba opozarjati, da so takšne omejitve z vidika motiviranja menedžerjev lahko problematične. Morda takšen glas da misliti tistim, ki pišejo zakone. Tudi po njenem mnenju bi bilo treba Lahovnikov sistem korigirati, in sicer tako, da bi se povečal variabilni del plače in bi pri določanju prejemkov vodilnih bolj upoštevali značilnosti družbe, med drugim, ali je monopolist, ali deluje na konkurenčnem trgu in ali posluje v mednarodnem prostoru.
Menedžerske odločitve so danes veliko težje, kot so bile pred časom, zato je, dodaja, znanje ključno. Sama se je tako na začetku leta 2013 vpisala še na študij MBA na ljubljanski ekonomski fakulteti in ga v slabih dveh letih tudi končala. Učenje skozi prakso je sicer učinkovita metoda, pravi, a z njo pridobivaš zgolj posamična znanja, ne pa sistemskih. »Če sistemskega znanja, ki ti šele pokaže druge možne rešitve, nimaš, sprejmeš več napačnih odločitev.«
Iz teh besed je mogoče sklepati, da očitkov o nesposobnosti in neodločnosti, ki so se pojavili v javnosti, ne jemlje preveč resno. »Sem premišljena oseba, kot pravnica – roki so del pravniškega življenja – pa vajena analizirati dogodke in odločitve z različnih vidikov, da zmanjšam poslovna tveganja«. Zakonito in urejeno poslovanje včasih namreč zahteva dodaten premislek. »V bazen ne bom skočila, ne da bi preverila, kako globoka je voda,« pove Strojin Štamparjeva, ki prosti čas nameni branju in športu. Zadnja leta je »zmerno aktivna«, ukvarja se z jogo in pilatesom, nordijsko hojo in planinarjenjem. Zelo rada gre v naravo, na Pokljuko, pozimi teče na smučeh in smuča.
Ženske ekipe enako uspešne
Od leta 2003 ima nadzorniško licenco, kot članica združenja nadzornikov je sodelovala pri pripravi priporočil dobre prakse korporativnega upravljanja. Trenutno je namestnica predsednika nadzornega sveta Krke, pred dobrim desetletjem je bila nadzornica v Egolesu in hotelu Lev, do leta 2013 tudi predsednica nadzornega sveta Aerodroma.
Prepričana je, da so ženske ekipe lahko enako uspešne kot moške, če delujejo profesionalno, kar pa se od menedžerjev tako ali tako pričakuje. Pri družbah v državni lasti je po njenem glavni problem, da »do leta 2015, ko je bila sprejeta strategija upravljanja državnega premoženja, niso imele jasno določenih ciljev delovanja«.
Poznavanje pričakovanj lastnikov − ali hočejo dividende ali razvoj oziroma koliko česa, ali hočejo strateškega partnerja, dokapitalizacijo ali prodajo – je namreč ključno za dolgoročno uspešno poslovanje. Šele zdaj se, pravi, krepi zavedanje, da je treba pri upravljanju družb upoštevati interese vseh deležnikov. Prav tako kot predavateljica na izobraževalnem programu za pridobitev certifikata združenja nadzornikov ugotavlja, da se znanje nadzornikov izboljšuje, »ni pa še na taki ravni, s katero bi bila osebno zadovoljna«.
