Osebno z Denisom Mancevičem: Spomini so v dači, prihodnost v Siju

Za njim je bogata in raznolika kariera, pred njim bržkone bleščeča prihodnost. Predan je delu, ki ga veseli, in brez dvoma pozitivno naravnana osebnost. Optimist, ki verjame, da je zmeraj mogoče narediti še več in bolje.

Rodil se je leta 1981 v Minsku v Belorusiji. Tam je preživel prvih deset let življenja. V asketsko urejeni pisarni danes z nostalgijo gleda na tiste čase. Odraščal je v športni družini, oče je bil trener plavanja in je zato veliko potoval po svetu, mama pa svetovna prvakinja v ritmični gimnastiki. Dvojega se močno spominja iz otroštva. Zaradi službene odsotnosti staršev je veliko časa preživel s starimi starši, kar je bil zanj izjemno dragocen čas. Drugi spomin je vezan na šolski sistem v Sovjetski zvezi, ko so imeli zelo dolge poletne počitnice, od konca maja do septembra. Morje je bilo daleč, zato tja niso hodili. Večino poletja je tako preživljal v poletnem vikendu, v dači, torej v naselju nekaj sto med seboj povezanih hiš, kjer so otroci imeli veliko več svobode kot danes. Tam so bili ribnik, jezero, šport, druženje – veliko lepih spominov ...

Selitev v Slovenijo

Prav očetovo delo je bilo razlog, da se je družina preselila v Slovenijo. Tukaj je zakorakal v četrti razred osnovne šole Prežihovega Voranca v Mariboru. Kot pravi, prehod zanj ni bil pretežak, saj se je kot desetletnik jezika hitro naučil. In seveda je plaval – dokler ni študij postala prvi cilj in je plavanje opustil. »V mladosti nisem razumel očeta, ko mi je razlagal, da do mene v plavanju pač ne more biti prizanesljiv, ker bi v tem primeru padla njegova avtoriteta tudi pri vsem drugem v življenju. Danes vem, o čem je govoril.«

Leta 2013 je pridobil naziv doktorja znanosti z disertacijo Energetska diplomacija kot sredstvo zunanje politike Ruske federacije do držav bližnjega sosedstva in Evropske unije. Diplomirani sociolog kulture in rusist (filozofska fakulteta) ter diplomirani politolog na smeri mednarodnih odnosov (fakulteta za družbene vede) je leta 2009 na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti zagovarjal še magisterij iz mednarodne poslovne ekonomije. Od leta 2007 je bil v različnih službah razpet med Ljubljano, Kijevom in Moskvo, kamor je prišel pred sedmimi leti kot ekonomski svetovalec na slovensko veleposlaništvo. Štiriletno življenje v Moskvi je bilo spet čisto drugačno, pripoveduje. »Moskva je velika prestolnica Evrope, mesto, ki živi 24 ur na dan. Tam sem navezal širok krog stikov in veliko možnosti sodelovanja. Kot družina imamo lepe spomine na to obdobje. Okoljski standardi in kvaliteta bivanja so tam resda slabši, po drugi strani pa takšno mesto omogoča neprimerno več kot Ljubljana.«

V upravi ne odkriva vsega na novo

Po vrnitvi v Slovenijo leta 2014 je postal izvršni direktor za korporativno komuniciranje v Siju. Že julija istega leta je bil imenovan še za člana nadzornega sveta, dve leti kasneje tudi za člana nadzornega sveta Perutnine Ptuj. Te dni, kot rečeno, je postal član uprave Sija (in seveda odstopil z mesta nadzornika te družbe). Je bila takšna odločitev zanj presenečenje? Seveda, vendar dodaja, da poslovanje Sija zadnja tri leta spremlja s širokega spektra. »Že kot direktor korporativnega komuniciranja, ki pokriva tako eksterno kot interno komuniciranje, moraš znati dobro poslušati ter informacije ustrezno komunicirati tako navzven kot navznoter.« Tudi poslovanje skupine mu je dobro znano že od prej, torej ni nekaj, kar bi zdaj odkrival na novo.

V Siju se pretežno pogovarjajo slovensko in angleško. Kako pa je delati v narodno mešanih upravah? Zelo zanimivo, pravi. »Gledano s slovenskega vidika je to nekaj, česar pri nas močno primanjkuje. Premalo se zavedamo, da tuji menedžerji prinašajo v slovenski prostor nova znanja, zlasti s področij, ki jih tu ni na pretek. Poleg tega so mešane uprave ali širše poslovodstvo lahko učinkovitejši, ker so manj občutljivi za lokalne specifike. To ne pomeni, da so manj občutljivi za razvoj lokalne skupnosti, temveč da so odnosi znotraj manjše skupnosti drugačni, kar daje možnost učinkovitejšega reševanja problemov. V zadnjih treh letih smo se večkrat spoprijeli s težavami, ki se jih v preteklosti nikakor ni dalo rešiti, ko pa so prišli novi ljudje, neobremenjeni z vzorci in preteklimi povezavami, je bilo mnogo lažje doseči kompromise.«

Zaradi Trumpa nobenih šokov

Za Slovensko industrijo jekla so ZDA tretji najpomembnejši izvozni trg, sicer pa je Sij največji slovenski izvoznik. Kaj s tega vidika pomeni izvolitev Donalda Trumpa? Pravi, da ne pričakujejo nobenih kratkoročnih šokov. Velikokrat opazimo paniko v javnosti, ki izvira iz tega, da mednarodna politika ne ve točno, kaj lahko pričakuje od novoizvoljenega predsednika, kar pač vnaša nepredvidljivost. Toda v Siju ne pričakujejo večjih učinkov, ker gredo nakazani ukrepi v smeri protekcionizma, kar bo vplivalo na velike globalne igralce, Kitajsko in Indijo, s katerimi tekmujejo velike ameriške jeklarne. Čeprav imajo denimo velike prevozne stroške, kljub temu uspešno konkurirajo na ameriškem trgu in povečujejo obseg poslovanja. V zadnjih petih letih so tam rasli z dvomestno številko. In v Siju ostajajo velike ambicije v skladu s strategijo do leta 2025. Veliko razmišljajo o storitvi, ki jo lahko ponudijo, in še bolj želijo krepiti svoje kompetence na vseh ravneh. Tudi zato veliko dajo na povezovanje in izobraževanje znotraj skupine, v kateri je zaposlenih 3400 ljudi, na Jesenicah, Ravnah in v Ljubljani. Zanimivo: marsikatero podjetje je s prihodom krize opustilo letna srečanja zaposlenih, medtem ko so jih v Siju pred tremi leti znova uvedli. Takrat se imamo super, pravi sogovornik. Podelijo nagrade uspešnim, toda predvsem gre za druženje in zabavo. Vsekakor internemu komuniciranju namenjajo veliko pozornosti in to daje dobre rezultate.

Lastniki močno podpirajo šport

Sij je tudi velik podpornik športa. Za donacije in sponzorstva namenijo okoli 400 tisoč evrov na leto. »Krovna politika naših lastnikov je, da močno podpirajo šport tako v Sloveniji kot v Rusiji. Smo veliki pokrovitelj olimpijskega komiteja, glavni pokrovitelj jeseniškega hokeja, sponzorji biatloncev in plavalne reprezentance. Poleg tega podpiramo devet športnih klubov na območju Raven in Jesenic. Tam so naši zaposleni, družinski člani, njihovi otroci, podpiramo programe, v katere je vključena širša lokalna skupnost.«

Z ženo Jano, po izobrazbi sociologinjo kulture in rusistko, imata dva sinova, devetletnega Maksima in petletnega Matijo. Vsi trije moški so po horoskopu škorpijoni, tako da pri hiši zagotovo ni dolgčas ... Tako kot dr. Manceviču zagotovo ne bo dolgčas na novem delovnem mestu. Cilji so veliki, toda energije in znanja za njihovo dosego mu ne manjka.