Osebno z izvršiteljem Frankom Slavcem

Izvršitelj, ki se z izterjavo dolgov ukvarja 14 let; kot pravi nekoliko v šali, so pri tem delu potrebne predvsem hitre noge, če je treba nemudoma izginiti s kraja izvršbe. Med drugim je rubil Srečka Prijatelja ter sodeloval pri odvzemu sedmih otrok.

Dela tudi med sodnimi počitnicami, in kot pravi, ima v krizi manj, in ne več dela; tudi zato se nekateri njegovi kolegi odločajo za vrnitev licence.

»Sodne počitnice sicer so, a izvršitelji delamo povsem normalno, vendar moramo paziti, da se ne lotevamo postopkov, ki bi bili odvisni od hitrih odločitev sodišča, če bi se stranka pritožila. Takšne izvršbe raje počakajo na konec sodnih počitnic,« razlaga izvršitelj Franko Slavec, ki v Kopru vodi eno večjih izvršiteljskih pisarn pri nas. Na njegovi spletni strani je tudi v teh poletnih mesecih razpisana vrsta dražb, tako zarubljenih predmetov, ki jih prodaja v lastnem skladišču, kot dražb premičnin na domovih ljudi, ki jim iz različnih razlogov ne uspe poravnavati dolgov.

Na dražbah je mogoče po zelo nizkih cenah kupiti različne stvari, od računalnikov, televizorjev, sedežnih garnitur do slik. Kupci zanje so? »Seveda se stvari prodajajo, tako zaseženi avtomobili kot druge premičnine. Je pa tudi res, da se na dražbah v stanovanjih pogosto kot interesenti pojavljajo znani obrazi,­ torej prihajajo tudi tisti, ki se ukvarjajo s preprodajo. A s tem se ne ukvarjamo, saj so dražbe javne, omejitev, kdo lahko pride, pa ni, razen dolžnika in z njim povezanih oseb; je pa res, da moraš imeti za take nakupe kar dober želodec.«

Na treh od desetih kraval

Se dolžniki tudi razburjajo? »Na deset dražb zavre kri dva- do trikrat in tako dražbo je treba prekiniti, nadaljujemo pa jo ob asistenci policije,« pojasnjuje. Dražb se sicer ne morejo udeležiti sorodniki dolžnikov oziroma morajo napisati izjavo, da kupujejo zase. Seveda pa se lahko zgodi, da nekdo kupi, na primer, zarubljen avtomobil svojega prijatelja in ga nato preda v uporabo dolžniku.

Takšna namigovanja so se, recimo, pojavila, ko sta bila na dražbi izvršitelja na prodaj luksuzna avtomobila podjetja Electa Naložbe Damijana Jankovića, sina ljubljanskega župana, po pisanju nekaterih medijev pa naj bi ju kupil Damijanov prijatelj. »Izvršitelji imamo tudi možnost, da avtomobile, ki jih je na dražbi kupil slamnati kupec in jih dal v uporabo dolžniku, ni pa uredil prepisa, spet zarubimo.«

Ministrstvo za pravosodje je letos razrešilo enega izvršitelja z območja Ljubljane. Ker ni bil več vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, je ministrstvo dokončno odločilo, da mu odvzeme licenco. Podrobno o nepravilnostih, ki naj bi jih počel ta izvršitelj, na ministrstvu nočejo govoriti, češ da še poteka upravni spor. Zanikajo pa, da je bil razrešen, ker bi se morda ukvarjal s posojilno dejavnostjo. Po nekaterih govoricah naj bi določeni izvršitelji zlorabljali svoje delo in celo posojali denar obupancem, na katere naletijo v postopkih izvršbe.

Slavec je te govorice slišal, kdo je razrešeni kolega in kaj je počel narobe, ne ve, se pa strinja z ocenami, da bi bilo treba izvršitelju, če je proti njemu vložena pravnomočna obtožnica za hujša kazniva dejanja (eden od obtoženih v procesu Balkanski bojevnik je izvršitelj, op. p.), javno funkcijo vsaj začasno ­zamrzniti ali celo za vedno odvzeti licenco. Lani je ministrstvo prejelo 67 pritožb na delo izvršiteljev, letos pa že 40.

»Nekateri zaradi pomanjkanja dela razmišljajo, da bi kar sami vrnili licence. Mene upnik imenuje, če pričakuje, da bo kaj imel od tega. Oceno naše uspešnosti je seveda težko narediti, saj pri svojem delu naletimo na različne ljudi, v izterjavo lahko dobiš sto strank, ki nimajo premoženja, in ne moreš zarubiti ničesar, drugih deset pa ima premoženje in pri izterjavi ni težav. Povprečno uspešno rešim dve tretjini primerov, ki jih ­dobim.«

Prepričan je, da bi se morala zakonodaja spremeniti tako, da bi izvršitelji sami lahko odločili, s katerega naslova bodo izterjali dolgove. »Možnost izvršbe le na premičninah, ki jo imamo zdaj, ni dovolj učinkovita, izvršitelji bi morali imeti možnost izvršbe tudi na sredstvih na transakcijskem računu dolžnika, na njegovih osebnih dohodkih pa tudi na nepremičninah. V sredstva na dolžnikovih računih in nepremičnine zdaj lahko poseže le sodišče, a to je prepočasno in premalo učinkovito.«

Poseben primer so po sogovornikovih besedah rubeži premičnin v najemniških stanovanjih, ki jih stanodajalci oddajajo skupaj z opremo. »Težava je, da lastniki stanovanj, ki oddajajo stanovanje in jim najemniki najemnino redno plačujejo, v resnici ne vedo, s kom imajo opravka in ali ima morda njihov najemnik dolgove kje drugje. Stanodajalec ne bere njegove pošte in dogaja se, da so ob našem prihodu lastniki stanovanj neprijetno presenečeni. Če pogodba o najemu stanovanja skupaj z opremo ni overjena pri notarju, takih dokumentov navadno ne upoštevamo. Za nas je verodostojen le notarski zapis, saj bi bila listina lahko prirejena. Najemodajalec mora ob takem rubežu ugovarjati in z računi dokazovati, da so premičnine v stanovanju, ki ga oddajajo, v resnici njegove.«

Najtežje je odvzeti otroka

Slavec je pred kratkim iz ene od osnovnih šol na Obali odpeljal deklico ločenih staršev, izvršba na otroku se je zgodila, ker je češko sodišče izdalo začasno odredbo, po kateri je bila osemletna deklica odvzeta očetu Slovencu in predana v tujino materi, češki državljanki, ki je v svoji domovini začela tudi sodni postopek za dodelitev otroka.­ »O konkretnih primerih ne smem govoriti. Na splošno pa lahko rečem, da je odvzem otroka ena najtežjih stvari pri mojem delu, na katero se vedno skrbno pripravim, in prepričan sem, da so zagotovljeni vsi pogoji za izvršbo. Otroka opazujem, zgodilo se je že tudi, da sem stal ponoči pred njegovim domom in proučeval razmere, vedno preverjam, kam hodi, in podobno. Sam res nikoli ne grem po otroka domov, v šolo ali kam drugam, če nisem prepričan, da je otrok res tam. Tako se izognem aferam, kakršna se je, na primer, zgodila kolegu z odvzemom deklice v Slovenj Gradcu, ki deklice ni našel pri očetu. Do zdaj sem opravil izvršbe na sedmih otrocih, delam natančno po zakonu, to je vse, kar lahko povem o tem. Res je sicer, da to nerad počnem, a to je pač moje delo in imeti bi moral utemeljene argumente, da bi odklonil take izvršbe.«

Izvršitelji so po zakonu tudi naslov, na katerega policija pripelje v svojih postopkih zasežene avtomobile, tako z naslova prometnih prekrškov kot odkritja ukradenih avtomobilov. Slavec, ki je zadolžen za hrambo zaseženih predmetov na območju koprskega okrožnega sodišča, je pred kratkim napovedal, da bo zaradi neplačevanja računov za hrambo teh predmetov zahteval odgovornost na koprskem tožilstvu, saj se neplačani računi države zaradi neusklajenosti med policijo na eni strani ter tožilstvom in sodiščem na drugi kopičijo, hkrati pa mora sam redno poravnavati vse stroške v zvezi s prostori, v katerih so ti predmeti hranjeni.

Ukradenih avtomobilov iz tujine policija na Obali zaseže več deset na leto, več jih odvzame le na območju Maribora. »V Evropi stroške hrambe zaseženega avtomobila v vseh primerih ob prevzemu plača njegov lastnik in res ne razumem, zakaj je pri nas drugače in stroške hrambe plačujejo ­davkoplačevalci.«