Osebno z Matjažem Gantarjem: Finančnik, ki je vozil Brada Pitta

Ob 20-letnici KD Group komentira, da so bila to zabavna leta. Sodil je med najpremožnejše pri nas, nato so kriza in napačne poslovne odločitve prinesle svoje, a če bi si vsak izgubljeni posel jemal k srcu, pravi, bi ga že pobralo. Zdaj ga vznemirja pilotiranje.

Te dni si je privoščil smučanje v Avstriji, že pred prazniki, da se je izognil gneči, novo leto pa bo, kot vedno, pričakal doma.

Sodil je prav v vrh najbogatejših Slovencev, s krizo je skopnelo tudi nekaj njegovega premoženja, vsekakor pa 51-letnik še zdaleč ni ubožen človek. Ima štiri otroke, tri sinove in hčer, tri avtomobile, osem let starega jaguarja, mercedesa GL pa novega mini morrisa, ter tri hiše, v ljubljanskem Trnovem, kjer živi zadnjih devet let, prej je v Domžalah, ter v Kranjski Gori in hrvaški Istri. Še vedno ima tudi moped, s katerim je proti koncu študija na ekonomski fakulteti raznašal Delo. Tako je prišel do prvega zaslužka. Časopis je raznašal osem let, najprej s kolesom, s katerim je vsako jutro obiskal okoli dvesto naročnikov. V poslovni karieri je »zeznil« kup zadev, ampak kdor dela, pravi, tudi greši. S svojo samozavestjo predsednik upravnega odbora KD Group ni prav nič odbijajoč, nasprotno.

Nedavno je KD v Cvetličarni praznovala dvajset let delovanja. Priredili so žur s 1300 povabljenci in dvajsetimi tortami; za vsako leto je bila ena. Zabavo ste plačali z našim denarjem, pripomnimo, misleč na tiste, ki plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje Adriatic Slovenici; iz tega zavarovalnica ustvari tretjino prihodkov. »To pa nikakor ne drži, smo zasebna družba, zabavo smo plačali s svojim denarjem.«

Dvajset let je šlo zelo hitro, ne obžaluje ničesar in ničesar ga ni strah. Niti morebitne odprave dodatnega zdravstvenega zavarovanja? Niti tega ne. Trdi, da ne lobira proti njegovi odpravi. Miren je, ker vzdržnega sistema financiranja zdravstva brez zavarovalnic ne more biti, se pa strinja, da bo sedanja ureditev gotovo spremenjena, ker je »malo čudna«. Kot državljan bi si sicer želel, da bi se zdravstvo financiralo le iz javnih sredstev, a ne verjame, da bo to mogoče.

Kritičen do politikov

Najboljša od vseh vlad je bila po njegovem tista, ki jo je vodil Dušan Šinigoj. Kdo je že bil to? »Premier zadnje slovenske vlade pred osamosvojitvijo. Ta je vedela, kaj hoče, imela je strategijo.« Vse naslednje so bile slabe. »Janez Drnovšek je rekel, da sodijo tisti, ki imajo vizijo, v Polje. Zaslepljenost s prostim trgom, ki bo vse uravnal, je napaka. In ameriški piar.« Drnovšek je z LDS Sloveniji vladal dvanajst let; njegova formula »važno je, da pridemo na oblast, potem pa bomo že nekako«, se je zažrla v vse politične stranke, vse so brez strategije, izvoljeni so ljudje brez izkušenj in kilometrine, važno je le, da so »fejst fantje«. Govori o Miru Cerarju? Ne, pač pa o naši politični realnosti na splošno. Ta ocena stanja se precej ujema z nedavno izjavo Franja Bobinca iz Gorenja. Če ne veš, kam greš, je vsaka pot prava. Nihče ni za nič odgovoren, za nič pristojen, vse je do skrajnosti zbirokratizirano; če bi zakonca Login, najbogatejša Slovenca, ostala doma, bi ju zatrli. Kaj bi bilo treba spremeniti, ne ve, ve pa, da bo treba zadeve obrniti.

Podjetništva se je lotil v osemdesetih. »Včasih sem bil višje, včasih nižje, ampak vseeno se vseskozi dobro počutim, razmišljam pa vedno in se sprašujem, 'odakle vreba opasnost' (kje preži nevarnost). Scenarije za naprej je treba imeti.« Leta 1988 se je kot samostojni podjetnik poskusil v zaključnih delih v gradbeništvu, a mu ni bilo všeč, 1998. je postal samostojni borzni posrednik, šest let pozneje je skupaj s partnerji in zadružnim poslovnim sistemom ustanovil Kmečko družbo in postal njen direktor. Iz nje je nastala KD Group, ki ima med drugim v lasti KD Sklade, Adriatic Slovenico (AS) ter Gea College, postavili so prvi multikino pri nas, združili zavarovalnici Adriatic in Slovenica …

Menda je štrlel iz povprečja tudi v svojem bendu – kot baskitarist skupine Lublanski psi je bil ob mrtvo pijanih kolegih običajno trezen; igral je tudi s Pankrti. Do novinarskega ceha je kritičen, češ da smo površni, pravi.

Zdaj so enotni

Napačne poslovne odločitve, med njimi KD banka, so prinesle minus. »Skozi okno smo vrgli od 80 do 90 milijonov evrov.« Skupino je mučila tudi neenotnost lastnikov, in ko je prišla kriza, je bilo precej stresno. Bili so sredi rasti na tujih trgih, doma ustanavljali banko, nato pa se je zgodil zlom trgov in z njim recesija, vse se je čez noč ustavilo in ni bilo vredno nič. Hkrati se je zapletalo na drugih področjih, podjetja v njihovem portfelju so občutila učinke krize, denarni tokovi so se zmanjšali, vrednost premoženja padla, banke so začele pritiskati. Morali so zapirati podjetja, odpuščati, krčiti bilance, hkrati pa izplačevati plače in servisirati banke.

Ko začnejo sredstva kopneti, dolgovi pa ostajajo ali se celo večajo, hitro nastane veliko teorij, kaj bo prihodnje leto, kakšno obliko bo imela kriza, črke U, V ali W, in v takšnih razmerah je bilo težko biti enoten. »Stvari so bile zmedene in brez prave orientacije od leta 2009 do približno 2012., nato smo poenotili pogled, lastniki in širše vodstvo smo enotni glede tega, kako naprej.« Uspešno izvajajo program poslovnega in finančnega prestrukturiranja, glavni podjetji, zavarovalnica AS in KD Skladi, poslujeta z dobičkom, veliko preostalih naložb pa je problematičnih. Dolgove redno servisirajo, v zadnjih dveh letih so bankam vrnili več kot 60 milijonov evrov; letos jim zapade za 80 milijonov obveznic, a ga to ne skrbi, ker je na trgu denarja dovolj, obrestna mera pa nizka.

Dela 14 ur na dan, med drugim je tudi nadzornik zavarovalnice AS, ki naj bi jo zapustilo 17 tisoč strank in se dodatno zdravstveno zavarovalo pri konkurenci. »Ne vem, ali smo jih izgubili toliko, pri portfelju skoraj 300 tisoč strank pa je to odstotek, ki me ne skrbi.« Doslej ga ni doletela nobena kriminalistična preiskava in je tudi v prihodnje ne pričakuje.

Ne bo se upokojil

Dolgčas se mu zdi ena najbolj groznih stvari v življenju, zato ni čudno, da dela tudi kot pilot na linijah Adrie Airways, leti okoli 35 ur na mesec in je za to dejavnost ustanovil s. p. Leteti je sicer začel kot športni pilot leta 1989 v letalskem centru Portorož. Čez slabi dve desetletji, ko ni bil več direktor KD, temveč predsednik upravnega odbora, se je posvetil še drugim zadevam. Končal je magisterij, zdaj se ukvarja z doktoratom, vmes je naredil izpit za poklicnega pilota in začel leteti na reaktivnih letalih v družbi Linxair. Nekajkrat je peljal tudi Boruta Pahorja po državniških opravkih.

»Moj najbolj slaven potnik pa je bil Brad Pitt.« Malce naklada? »Nimam navade, da bi si izmišljeval stvari.« Zvezdnika je peljal iz Benetk v Francijo, kjer imata z Angelino Jolie hišo, in naslednji dan nazaj. Rečeno je bilo, da bodo peljali oba, a se je na letalu nato pojavil le igralec. »Bil je skromen, tih, tudi torbo, ki jo je med poletom držal na kolenih, si je nesel sam.«

Ko je Linxair zašel v težave, ni imel kje leteti, pa je ugotovil, da se je mogoče šolati pri Adrii Airways, in nato nadaljeval z letenjem kot njen zunanji sodelavec, zdaj leti na vseh progah. To počne, ker ga veseli. »Moje obveznosti in dolžnosti so enake kot pri drugih pilotih. Vsakič grem rad letet, spraviti 40 ton pleha v zrak in nazaj na tla je posebno doživetje.« Pilotiranje primerja z golfom, pri katerem se trudiš spraviti žogico v eno od znanih lukenj, pri aviaciji pa moraš zadeti znano pisto in se dolga leta trudiš to storiti čim bolj elegantno.

Kje se vidi čez deset let? Če bo živ in zdrav, bo delal, nikoli se ne bo upokojil, kakšnih posebnih načrtov pa nima. Pred časom je ocenil, da bomo blizu dna krize, ko konec tedna na cesti ne bo več gneče in se bo ob lepem vremenu v soboto zjutraj proti Kopru mogoče peljati 130 kilometrov na uro. Je večni optimist, zato prihodnost vidi svetlo.