Tiskane izdaje
S kruhom se je začel ukvarjati pravzaprav iz čistega dolgčasa, zatrjuje, in to po tem, ko mu je Ivica Todorič omenil, da mu manjka pravi dobavitelj za določen del Hrvaške, se spominja Mato Škojo, predsednik uprave hrvaškega Mlinarja, največjega industrijskega proizvajalca kruha v tem delu Evrope. Leta 2005 se je tako zdaj eden najbogatejših Hrvatov lotil še pekarske dejavnosti. Hrvaška je sicer po porabi kruha v evropskem vrhu, pekarski posel pa se je tudi v časih najhujše krize, vsaj v Škojovem primeru, izkazal za enega najbolj donosnih. »Dobiček je v redu,« je redkobeseden; po številkah, dostopnih javnosti, presega dva milijona evrov na leto.
Od plenic do kruha
Sodi med petdeset najbogatejših Hrvatov, mediji ga radi imenujejo tudi »kralj kruha«, čeprav tega ne mara, prav tako noče govoriti o luksuzu, ki si ga privošči. Pred pekarstvom se je ukvarjal še z drugimi poslovnimi dejavnostmi, med drugim s hotelirstvom in nepremičninami, svoj prvi resni posel pa je naredil s plenicami, v času pomanjkanja jih je uvažal iz Avstrije, sledil je toaletni papir in nato drugi izdelki.
Drugi posel je bil veriga trgovin v Slavoniji, od koder je doma; čeprav večino biznisa opravi v Zagrebu, še vedno živi v Osijeku. Od leta 1999 jih je odprl petnajst, zaposlil tisoč ljudi in ustvaril 150 milijonov evrov prihodkov. V podjetju Alastor je bil pri petindvajsetih ob njegovi ustanovitvi tudi edini zaposleni. Sledila je ekspanzija, ustvaril je verigo sodobnih supermarketov, leta 2002 pa jo je prodal Ivici Todoriću, ki je prav takrat razvijal Konzum in pred nakupom Alastora ni imel nobene trgovine v Slavoniji. Vrednost tega njunega posla vse do zdaj ni bila razkrita, znano je le, da je Škojo izkupiček od prodaje svoje trgovske verige Konzumu vložil v pekarne in povsem spremenil podobo pekovske industrije na Hrvaškem.
Podjetje Mlinar je sicer leta 2009 odkupil od Todorića. Ves ta čas je povečeval svoje premoženje, nekateri ga ocenjujejo na 40 milijonov evrov. »Ja, seveda, bogat sem, saj imam štiri otroke,« odgovarja na vprašanje, ali je premožen. Vprašanj o tej temi sicer ne mara, prav tako mu menda ni všeč, da je nenehno v središču pozornosti. Zdaj 45-letni Slavonec vozi aston martin DB9, ki naj bi bil vreden 260 tisoč evrov, za vsak dan pa ima, kot pravi, mercedes. »Kar je razumljivo, če pa ima brat zastopstvo te znamke.«
Fakultete ni končal, po gimnaziji in dveh letih študija se je namreč razplamtela vojna in moral je začeti delati. Škojo sicer trdi, da mu je posel cvetel povsem brez politične podpore, toda po njegovem rodnem mestu se je govorilo, da mu to ne bi uspelo brez patronata kontroverznega Branimirja Glavaša, nekdanjega poveljnika obrambe mesta, hrvaškega generala, ki je nato postal župan.
Do konca leta pri nas še šest trgovin
Svoj posel uspešno širi tudi v Slovenijo. Prav ta teden bo namreč novo prodajalno odprl v Čopovi ulici, v središču Ljubljane. »Trenutno šteje naša maloprodajna veriga 17 prodajaln, od tega jih imamo dvanajst v prestolnici, tri v Mariboru in dve v Celju. Kot sem napovedal že, ko smo pri vas odprli prve trgovine, bomo na slovenskem trgu še naprej rasli; do konca tega leta načrtujemo odprtje še šestih prodajaln.«
Njegova družba ima na Hrvaškem sicer več kot 170 lastnih prodajaln in ustvari nad 60 milijonov evrov letnega prometa, to je 13 milijonov več, kot je imel lani prihodkov Mlinotest iz Ajdovščine; z okoli 1700 delavci ima Mlinar tudi več zaposlenih kot omenjena ajdovska družba in ljubljanski Žito skupaj. »Od tedaj, ko smo naredili prve korake na slovenskem trgu, se v medijih redno pojavljajo namigi, da se pripravljamo na nakup Žita. V zvezi s tem nimam povedati ničesar novega – za zdaj se Mlinar ne zanima za ta prevzem. O poslovnem sodelovanju pa smo se seveda pogovarjali, zlasti v prvi fazi razvoja naše maloprodaje v Sloveniji, še pred vstopom Hrvaške v EU, ko je bilo logično, da moramo poiskati rešitve, od katerih bi imeli koristi obe strani.«
Mlinar bo letos pri nas ustvaril tri milijone evrov prometa, prihodnje leto naj bi bil za najmanj 60 odstotkov višji. »Prav interes kupcev nas je spodbudil k širitvi maloprodaje v Ljubljani.«
Glede na to, da ga je k pekarstvu napeljal Todorić, ki prevzema Mercator, se samo ponuja vprašanje, ali se bo Škojo zaradi njunega poznanstva močneje umestil tudi na prodajne police najboljšega soseda. Bomo torej Slovenci pojedli več hrvaškega kruha? »Z Mercatorjem na Hrvaškem in tudi v Sloveniji že nekaj časa korektno poslovno sodelujemo. Mlinar kot največji, najmočnejši in najbolj konkurenčen proizvajalec pekovskih izdelkov si seveda močno želi z Mercatorjem razvijati poslovne rešitve, ki bodo premikale meje in pričakovanja novih generacij kupcev. Če poenostavim, smo regionalni lider v pekarstvu in povsem logično je, da imamo ambicije sodelovati z največjo trgovsko verigo v regiji. Gre predvsem za sinergijo znanja v korist potrošnikov.«
Jutri še kralj bureka?
Mlinar ima trgovine na Hrvaškem, Madžarskem in v Sloveniji. Prav zdaj je v Osijeku v sklepni fazi tudi projekt največje tovarne bureka, objekt je končan in čaka na dovoljenja za začetek dela. »Proizvodnja 700 tisoč kosov bureka na dan bo predvidoma stekla konec avgusta. Naša tovarna sodi med tri največje na svetu, je pa tehnološko naprednejša od preostalih dveh. Mlinar burek že zdaj pošilja tudi na slovenski trg, tako prek svojih trgovin kot prek največjih trgovskih verig, glede na količine, ki jih bomo proizvajali v Osijeku, pa je jasno, da načrtujemo povečanje tržnega deleža na tem področju tudi pri vas.« Kar 60 odstotkov bureka, ki ga bodo spekli v novi tovarni, bodo izvozili.
Med drugim ima Mlinar vrsto prodajaln v znanih turističnih krajih v hrvaški Istri, in kot pravi Škojo, so redni kupci bureka v njih tudi Italijani. »Najraje imajo mesnega. Širitev na italijanski trg je v naših načrtih, že nekaj časa natančno proučujemo, kako bi se lahko umestili ob njihovi tradicionalni pekovski ponudbi. Vsekakor pa smo se že dokončno odločili, da poskusimo še na nemškem trgu, ravno te dni smo končali načrte, na katerih bo temeljila naša strategija razvoja maloprodaje tam. Prvo Mlinarjevo trgovino bomo odprli na začetku prihodnjega leta v Münchnu.«
Je čas dopustov. Bo eden najpremožnejših Hrvatov letoval na kakšnem prestižnem oddaljenem kraju? Ne, z družino bo na obali, hrvaški seveda.
