Tiskane izdaje
Bankam je konec preteklega leta dolgovala zajetnih 131,2 milijona evrov. V obdobju konjunkture je dolg, ki jo je pripeljal na rob prepada, znižala za zgolj 27 milijonov. Poleg dolgov visita nad Hidrio še dva črna oblaka: prvo vprašanje je, kakšna bo prihodnost dizelskih motorjev,
ki ji prinesejo 15 odstotkov prihodkov, drugo pa, kako vzdržen
bo poslovni model idrijske skupine, ko ne bo več konjunkture.
Dnevi, ko se je Hidria spogledovala s poslovnim propadom, so, vsaj za zdaj, tako kaže, mimo. Po treh črnih letih, 2013, 2014 in 2015, ko je Skupina H&R pridelala več kot 40 milijonov evrov izgube, bo letos najverjetneje drugič zapored izboljšala poslovni izid.
Lani je ustvarila 11,4 milijona evrov dobička iz poslovanja, čisti dobiček je znašal 6,8 milijona. Tudi letos naj bi poslovala v zelenih številkah. Iz Hidrie so odgovorili, da pričakujejo ob koncu leta slabih 250 milijonov evrov prihodkov, kar je približno 15 odstotkov več kot lani, medtem ko naj bi po njihovih besedah prihodnje leto ti presegli 260 milijonov. Ob podpisu MRA z bankami pred dvema letoma so sicer bankam upnicam napovedali, da bodo letos ustvarili 350 milijonov evrov prihodkov.
Nov fokus, novi prihodki
To je precejšen napredek, zlasti če pogledamo poslovanje v preteklih nekaj letih, ko so prihodki vztrajno padali. Podobno kot pri kapitalu in preostalem premoženju je bilo to sicer pričakovano, saj je nanje negativno vplivalo prestrukturiranje skupine, med katerim je Hidria odprodala nekatere naložbe, kot je družba IMP Klima. Vendar to ne more biti edino pojasnilo za poslovno krčenje enega večjih slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije. Če so prihodki še leta 2011 presegali 300 milijonov evrov, so namreč lani padli na vsega 213,8 milijona, torej za slabih 30 odstotkov niže.
Infografika: Delo
S prestrukturiranjem, ki so ga v Idriji izvedli po delnem nareku bank, so se znebili nestrateških podjetij, zaradi katerih niso dosegali potenciala v avtomobilski industriji. »Hidria se je v zadnjih letih poslovno in finančno prestrukturirala in se osredotočila na ključne dejavnosti – predrazvoj, razvoj in proizvodnjo inovativnih izdelkov oziroma rešitev za avtomobilsko industrijo in industrijsko tehniko,« so dejali v Hidrii.
Razdolževanje
Dolgovi Hidrie do bank so po podatkih iz konsolidiranih letnih poročil že konec leta 2013 znašali nekaj manj kot 160 milijonov evrov. Dodatno je skrbela struktura dolgov. Eden od razlogov, da je revizor PKF za letno poročilo 2013 izdal mnenje s pridržki, je bilo dejstvo, da je skupina med dolgoročna posojila bankam knjižila 67 milijonov evrov posojil, ki so bila v bistvu kratkoročna. V enem letu bi morala tako bankam vrniti skupno približno 132 in ne 65 milijonov evrov. Ob dejstvu, da so dolgovi do bank za devetkrat presegali EBITDA, je bilo neizogibno, da bodo morale Hidria in banke najti dogovor o prestrukturiranju posojil. Glede dolgov v letošnjem letu pa so iz Hidrie odgovorili, da še niso pripravili konsolidiranih izkazov, zato ne morejo dati podatkov o zadolženosti skupine.
Novi posli idrijskemu velikanu sicer napovedujejo lepše čase, a je ta kljub vsemu še vedno (pre)počasen pri odplačevanju dolgov.
Kako je Hidria pristala v dolžniškem breznu
Skupina Hidria je vselej poslovala z zelo velikim deležem posojil. Že leta 2012, ko je še tekoče poravnavala obveznosti, je imela matična družba Skupina H&R v 312,6 milijona evrov vredni bilanci le 75 milijonov kapitala in 7,3 milijona rezervacij. Vse preostalo so bile obveznosti do drugih, večinoma do bank, v manjšem delu pa tudi dobaviteljev. Dobiček iz poslovanja je dosegel 8,4 milijona, a ga je že takrat skoraj vsega požrlo plačevanje obresti za kredite - finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank, so nanesli 7,6 milijona. Poslovanje s tolikšnim deležem posojil je precej tvegano, poslovanje v razmerah, v katerih obresti požirajo vedno večji delež dobička, pa močno oteženo.
V naslednjem letu, torej 2013, se je položaj še poslabšal in Hidria ni več zmogla servisirati svojih dolgov. Težave je imela tudi z nekaterimi dobavitelji, ki zaradi neplačil oziroma dolgih plačilnih rokov niso več hoteli dobavljati naročenega. Potrebno je bilo finančno prestrukturiranje, sicer bi družbi grozila prisilna poravnava ali stečaj.
Z osmimi bankami upnicami je takrat sklenila začasni dogovor o mirovanju odplačevanja kreditov. Tako je plačevala le tekoče obresti, ni pa vračala glavnice. Leta 2013 je bilo v bilanci 160 milijonov evrov dolgov do bank - prihodki celotne skupine so to leto znašali 258 milijonov evrov. V takšno stanje Hidrie ni pripeljala zgolj ena poteza, pač pa se ji je skozi leta nabralo precej zgrešenih naložb na različnih področjih, ki jih je vlekla s seboj kot mlinski kamen:
- kupila je Tomos, a ga ni znala znova postaviti na noge;
- od Kapitalske družbe in Vipe Holdinga je odkupila delež v družbi FMR, naložbo so vrednotili na 14,5 milijona evrov;
- nasedla je z naložbo v Probanki;
- pristala je tudi v zgodbi Bineta Kordeža z menedžerskim prevzemom Merkurja; bila je posrednica med Gorenjsko banko in Merfinom, pri banki je najela 10 milijonov evrov posojila in ga posredovala naprej družbi, ki je prevzemala Merkur. Ko je Merfin zašel v težave in ni več zmogel poravnavati svojih obveznosti, je bila Hidria še vedno dolžna vrniti posojilo Gorenjski banki, čeprav se je nekaj časa skušala izviti iz tega posla.
Banke upnice so zahtevale, da se skupina razdolži in odproda poslovno nepotrebno premoženje.Tako je Hidria v času dogovarjanja z bankami začela z odprodajami:
- prodala je podjetje Perles, ki izdeluje električna orodja, in sicer irskemu skladu Ark Capital Engineering,
- prodala je podjetje GIF s sedežem v Freiburgu in njegovo podružnico v Pragi ter
- odpisala nekaj terjatev, za katere je bilo jasno, da jih ne bo mogoče izterjati.
Dogovarjanje z bančnim konzorcijem pod vodstvom NLB se je vleklo skozi vse leto 2014, decembra so z osmimi bankami podpisali vmesni sporazum, dokončno pa so sporazum o prestrukturiranju (MRA) sklenili junija 2015.
