Po izdatnem predahu, med katerim so se izvoljenci ljudstva zagotovo imeli priložnost zaužiti svežega zraka, bo ta teden znova začel mleti parlamentarni mlin. Dolgčas jim ne bo, saj jih čaka dovolj resnega dela.
Ko so decembra odšli na počitnice, so najprej udarili državni svetniki in ustavili institut odpoklica županov. Poslanci so pred tem povzročili težave županom in vladi, ki zdaj skušajo ugotoviti, koliko desetin milijonov bodo stale višje plače javnih uslužbencev. Prejšnji teden pa je vlada za nameček zahtevala še, naj s takojšnjo spremembo zakona o tujcih zagotovijo red in varnost, če bodo na meji množice migrantov.
Brez zapletov ne bo šlo
O spremembi zakona o tujcih, ki ga javno niso predstavili, so se v vladi in koaliciji usklajevali več mesecev. Podoben zakon so v Avstriji sprejeli pred pol leta. Ni še jasno, ali se je prejšnji teden, ko je o položaju razpravljal tudi svet za nacionalno varnost, našim politikom le uspelo dogovoriti, kako ustavno sprejemljivo zagotoviti varnost v državi, če bi iz Hrvaške ali Italije spet prihajale nepregledne množice z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, Avstrijci pa bi zaprli mejo. Deloma se bo to pokazalo, ko bodo vodje poslanskih skupin odločali, ali se strinjajo z nujnim postopkom odločanja, ki ga zahteva vlada. Če večine za naglico ne bo, lahko pričakujemo velike zaplete. Sicer pa bodo zapleti tudi v nasprotnem primeru – že zaradi pomislekov o ustavnosti in skladnosti z mednarodnim pravom, a popravki ureditve o pravicah tujcev bodo v tem primeru najbrž uzakonjeni že januarja.
Težave z odpoklici županov
Pred parlamentom bo po zimskih počitnicah, ki se uradno končajo jutri, še nekaj podobno razburljivih »dolgov« lanskega leta. Pred začetkom počitnic je 45 poslancev sklenilo, da po občinah volivci lahko odpokličejo svoje župane, če z njimi niso zadovoljni. Nato je odločitev z vetom ustavilo dvajset državnih svetnikov, niti eden ni bil proti. Izglasovan je bil 21. decembra, torej že dan po začetku poslanskih počitnic. Da bi ga odpravili, morajo zagovorniki »vstajniškega« instituta januarja zbrati 46 glasov.
Težav z odpravo veta v prihodnjih tednih ne bi smelo biti: odpoklic podpirata vladna SMC in Desus, ki združujeta 45 poslancev, pa tudi opozicijska ZL, ki jih povezuje šest. Ostro mu nasprotujejo poslanci vladne SD in opozicijskih SDS in NSi. Stranke, ki imajo vsaj nekaj županov, so proti odpoklicu, tiste, ki jih nimajo, so za.
Odpoklic, katerega posledica bo odvzem mandata županu in nato izredne volitve novega, poslanci uzakonjajo kot običajen zakon in ne kot del volilnega sistema. Volilni sistem je po ustavi namreč mogoče spreminjati le z dvetretjinsko večino, ki je nimajo. Praktično pa to pomeni, da bo novost tudi odpraviti preprosto. Zadoščala bo navadna večina morda že po prvih parlamentarnih volitvah prihodnje leto, če bodo na njih uspešnejše stranke, ki imajo župane. Če bo novost obveljala, pa bodo prvi postopki za odpoklic mogoči leto po prvih lokalnih volitvah. Torej čez slabi dve leti.
Velik razkorak med dodeljenim in povzročenim
Ne bodo pa poslanci že ta mesec odločali o dodatnem denarju za občine zarad povišanja regresov in plač v javnem sektorju. Povišanje plač so lani potrdili z zamudo, ker se je vlada prepozno dogovorila. Finančno ministrstvo in župani pa poskušajo zdaj vsak s svojimi izračuni šele ugotoviti, koliko milijonov bo občine letos in prihodnje leto stalo povišanje plačnih pravic, ki so jih uzakonili poslanci. Zakon, ki je občinam povišal stroške, bi po poslovniku moral obvezno vsebovati oceno finančnih posledic, da bi o njem poslanci sploh smeli odločati. Finančne ocene so sicer napisali, a v smislu, koliko manj stroškov bo za župane in druge v primerjavi s položajem, če bi bili sproščeni vsi varčevalni ukrepi. Ta logika je, ko so o povišanju plač poslanci razpravljali, začudila celo vsega hudega s finančnega ministrstva že vajeno nekdanjo premierko Alenko Bratušek. Predstavnikom občin in vlade zdaj tiste številke veliko ne pomagajo. Realnost je, koliko denarja so občinam s proračunom novembra dodelili in koliko novih stroškov so decembra povzročili. Razkorak je neuradno še velik.