Pogled iz ozadja: Slovenski operacijski sistem

Model realnosti je neke vrste skrita šifra, ki določa, kako ljudje operiramo z drugimi in s samim seboj. Treba se je zavedati, da imajo možgani dve temeljni nalogi, ki so na prednostni listi pred vsemi drugimi. Najvažnejša je skrb za varnost. Druga pomembna naloga je skrb za energetsko vzdržnost, kar v prevodu pomeni varčevanje z energijo. Gre za genetsko predprogramirani nalogi, ki sta bili še kako pomembni v časih, ko je bil človek ogrožen na vsakem koraku in ko je hrane pogosto primanjkovalo. A ti časi so že zdavnaj minili. Zdaj ni več nobene potrebe po tem, da čuvamo svoje »zaloge« pred drugimi plemeni, pa tudi življenjsko ogroženi smo le redkokdaj. Žal te lekcije, da lahko s sodelovanjem pridobimo bistveno več kot z izoliranostjo, še nismo vzeli.

Prevladujoč model realnosti v Sloveniji je zgrajen na predpostavki, da smo vsi prevaranti. Zato smo naredili kompliciran pravni sistem, namesto preprostega in razumljivega. Zaprtost, ksenofobičnost, izključevalnost in egalitarizem so pri nas prevladujoči. Posebej egalitarizem ima katastrofalne posledice. Tako že od malega poslušamo mantro, da so bogati ljudje goljufi. Kasneje isto stališče razširjajo mediji, kar le še utrjuje to verovanje v naši podzavesti. To še zlasti velja, če je uspešen kdo med nami. Slabši od nas so zgolj prebivalci držav nekdanje Jugoslavije in vzhodnega bloka. Ker če bi priznali, da je nekaterim med nami uspelo na pošten način, bi morali priznati, da smo sami manj sposobni. To, da nekateri prevzemajo več tveganja, da več investirajo v svoje šolanje, da bolj intenzivno in fokusirano delajo – tega ni na našem meniju. Od tod izvira tudi naša privoščljivost do vsakega, ki ima težave. In zato smo tako neprizanesljivi do tistih, ki doživijo neuspeh. Še posebej to velja za tiste med nami, ki so bili pred tem kakorkoli uspešnejši od nas. Kajti ne gre pozabiti, da so bili uspešnejši zgolj zato, ker so »goljufali, imeli zveze, podkupovali itd.«. Ker so bili lahko uspešnejši samo na nepošten način. To, da so krize naravno stanje stvari, to za druge ne velja. Tega pogleda se vsi dobro zavedamo, zato pametni neradi prevzemajo funkcije, kjer so odvisni od javnega mnenja. Ali si predstavljate boljše gojišče za moralno korupcijo, ki je tako značilna za tiste, ki se zavedajo, da je njihov položaj odvisen od »kadrovanja« na podlagi lojalnosti?

Zato na položaje prihajajo emotivno neinteligentni ljudje (nekateri so podobni emotivnim idiotom), »excel menedžerji«, ki ljudi in njihove usode gledajo zgolj skozi številke in ki iz pisarne, če ne gredo na kosilo ali sestanek, pridejo zgolj, ko morajo na stranišče. Težave rešujejo z odpuščanjem, ker ljudi večinoma tako in tako ne poznajo, posel pa morajo delati drugi. Takšni ljudje cenijo zgolj lojalnost, ker je to glavni razlog, da so se sami znašli na tem položaju. Zaničevanje drugače mislečih, pa naj gre za politiko ali gospodarstvo, je sestavni del takšne »genetike«. Seveda je treba te ničvredneže izključiti, jih onemogočiti. Podobnosti z aktivnostmi Islamske države niso zgolj naključje.

Zakaj na to opozarjam? Družba s tako maloštevilnim prebivalstvom, kot je naša, nima drugih možnosti za razvojni preboj, kot da se odpre in poveže. To ni mogoče ob zaničevanju, izključevanju, novih in novih predpisih ter miselnosti, da je bolje kaznovati kot svetovati ali pomagati. Treba bo ustvariti »novega« Slovenca. Določiti novo kodo, ki bo vsem dala jasno vedeti, kakšen je želen način obnašanja. Seveda mora biti ta usklajena s potrebo po razvojnem preboju. Prilagajanje vrednot, ki določajo naše obnašanje, je najbrž celo pomembnejše za našo prihodnost kot tehnološke inovacije. A za to potrebujemo samozaupanje in na njem temelječ pogum ter strpnost. Ne pozabimo, da nismo strpni, če na neki način ne trpimo ob sogovorniku, ampak zgolj delimo njegovo mnenje – ali pa nas je strah.