Tiskane izdaje
Ena odmevnejših zgodb, povezana z visokimi cenami dobaviteljev, je bilo lansko razkritje problematike nabav umetnih kolkov v splošni bolnišnici Franca Derganca v Novi Gorici. Posel je bil zlata jama za Aleša Furlana, brata vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana, ki je šempetrski bolnišnici skoraj dve desetletji prodajal kolčne proteze po 71 odstotkov višji ceni, kot jih kupuje le dve uri vožnje oddaljena jeseniška bolnišnica – v isti državi. In seveda bajno zaslužil. So posli njegovega brata, ki je dve desetletji ekskluzivni posrednik bolnišnici, vplivali na dinamiko – ali bolje: nedinamiko – pregona korupcije v zdravstvu? Harij Furlan je tedaj dejal, da o bratovih poslih ne ve ničesar. »Če je bilo kaj narobe, bo postopek enako stekel,« je komentiral medijsko razkritje.
Preverili smo torej, ali se je kdo od pristojnih v tej zgodbi, v kateri so v Novi Gorici umetne kolke dolgo mastno preplačevali, sploh zganil.
V rokah novogoriških kriminalistov
Vprašali smo ministrstvo za zdravje, novogoriško policijsko upravo in protikorupcijsko komisijo. Pa seveda bolnišnico, ki je (pre)plačevala kolke. S Primsellom poslovno ne sodelujejo, so nam zatrdili v bolnišnici. Ker so za kolke s kovinsko glavo proizvajalca Lima v Novi Gorici plačevali 71 odstotkov več kot v jeseniški, kjer so jih kupovali brez posrednika, smo hoteli izvedeti, kolikšni so zdaj njihovi prihranki na tem področju. Na vprašanje, kolikšni so bili stroški nabave, ko so kupovali material prek tega podjetja, in kolikšni so zdaj oziroma za koliko so se znižali, iz bolnišnice nismo dobili odgovora. Vprašanje se jim je namreč zdelo tako posplošeno, da nanj ni mogoče natančno odgovoriti. Vsak umetni kolk, so sporočili, je sestavljen iz več komponent, ki jih je mogoče kombinirati. »Zato je tudi cena posamičnega kolka kot celote različna,« so zapisali v odgovoru.
Za najpogosteje vgrajene kolke s kovinsko glavo sicer po posameznem kolku po našem izračunu zdaj plačajo 515,8 evra manj, za posamezen kolk s keramično glavo pa 547,28 evra manj. Zanimalo nas je tudi, ali so morda na policijo podali kakšno naznanilo suma kaznivega dejanja pri preteklih nabavah. Odgovorili so nam pritrdilno, ovadbe pa da niso podali proti komu od pristojnih, ki je odločal o teh nabavah. Naše vprašanje, ali so podali ovadbo tudi glede nabave umetnih kolkov, pa je ostalo brez odgovora, ker da je »nerazumljivo«.
Na novogoriški policijski upravi smo izvedeli, da »kriminalisti preiskujejo sume uradno pregonljivih kaznivih dejanj v eni od zdravstvenih ustanov na severnem Primorskem«. O podrobnostih preiskave zaradi interesa nadaljnjih policijskih postopkov in tajnosti predkazenskega postopka niso dali konkretnejših informacij, saj policija »v tej fazi še zbira dodatna obvestila z namenom ugotovitve vseh okoliščin navedenega primera«. Predkazenski postopek usmerja okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. S primerom se ukvarja tudi protikorupcijska komisija, ki je prejela prijavo. Kaj več pa do konca »nepristranske in objektivne preiskave« ne razkriva.
Ministrstvo ni storilo nič
Je morebiti podalo kazensko ovadbo ali prijavilo naznanitev suma kaznivega dejanja ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc? Ne. Na ministrstvu so pojasnili, da so se na razkritje spornih nabav umetnih kolkov v novogoriški bolnišnici odzvali prek svojih predstavnikov v svetu zavoda, ki je to problematiko urgentno obravnaval. Na podlagi sklepa sveta zavoda je bila naročena neodvisna revizija nabave vseh medicinskih pripomočkov na področju ortopedije, izvedel jo je inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu.
Ministrstvo ni podalo posebne prijave suma kaznivega dejanja, ker ga je svet zavoda uradno obvestil, da je bilo končno poročilo o ugotovitvah opravljenega pregleda, ki je zaupne narave, na začetku marca predano novogoriškim kriminalistom, so nam razložili v kabinetu ministrice Milojke Kolar Celarc.
Ogorčeni tudi zdravniki
Na neznosnost tega, kar se v naši državi dogaja v zakulisju zdravstva, ne opozarjajo samo mediji. Opozarjajo tudi zdravniki. Običajno tisti, ki v našem zdravstvenem sistemu potem niso več zaželeni, kot denimo kardiolog Blaž Mrevlje, ki je v nedavnem intervjuju za Ozadja jasno povedal: »Ker se nič ne zgodi, je to dokaz, da gre za organizirani kriminal, ki sega v vrhove države. Dokaz, da je država popolnoma odpovedala. Vsaka država ima svojo mafijo, nima pa vsaka mafija svoje države. Pri nas jo ima. Preiskovalna komisija je v enem letu naredila več kot vse uradne institucije v treh letih skupaj.« Mrevlje je govoril o komisiji, ki so jo v državnem zboru ustanovili aprila lani, ukvarja pa se z ugotavljanjem zlorab v zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013.
Takrat se je pokazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po bistveno višji ceni, kot jih nabavljajo bolnišnice v tujini. Komisija je aprila letos sklenila, da bo povabila na zaslišanje vse ministre za zdravje od leta 2009. Od takrat se je na zdravstvenem resorju, vključno z aktualno ministrico Milojko Kolar Celarc, zvrstilo sedem ministrov.
Kaj kažejo
Po zaprtju družbe Primsell Aleš in Lidija Furlan po podatkih baze Gvin poslovno delujeta naprej prek podjetja Primsell Trading, ki po javno dostopnih podatkih nima transakcij z javnim sektorjem. V preteklosti, med letoma 2007 in 2010, je imel z njim sicer za 11.400 evrov prometa. Lani je Primsell Trading ustvaril slabih 900.000 evrov prihodkov. Od kod? »Naše podjetje je zasebno, ne razumem presoje novinarjev, da se ukvarjate z nami. Ne poslujemo z javnim sektorjem,« je bila kratka Lidija Furlan, ko smo jo priklicali na telefon. Na vprašanja, ki smo jih poslali Furlanovim po elektronski pošti, pa nismo dobili odgovorov. Zanimalo nas je, zakaj so zaprli Primsell, ali so se prenehali ukvarjati z dobaviteljstvom za javni sektor in ali morebiti vedo, ali je bila v zvezi z dobavami v zdravstvu uvedena policijska preiskava. Prav tako nas je zanimalo, kdo so sploh stranke podjetja Primsell Trading. Vprašanja so ostala brez odgovorov.
