Tiskane izdaje
Dokumenti podjetij iz skrivnostnih jurisdikcij razkrivajo povezave ameriškega predsednika Donalda Trumpa z Rusijo, bremenijo kanadskega predsednika vlade Justina Trudeauja, angleško kraljico Elizabeto, milijarderja in filantropa Georgea Sorosa, tehnološkega velikana Apple in druge.
Zbirka rajskih dokumentov je nadgradnja lanskega razkritja panamskih dokumentov, ki mu je sledila novinarska preiskava v izvedbi ICIJ in njegovih medijskih partnerjev.
Najnovejši sveženj 13,4 milijona dokumentov izvira iz dveh podjetij s sedežem na Bermudih in v Singapurju, Appleby in Asciaciti Trust, ter 19 poslovnih registrov v jurisdikcijah, ki so vmesne postaje v svetovni sivi ekonomiji. Pridobil jih je nemški časopis Süddeutsche Zeitung in jih posredoval Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ta pa jih je delil z mrežo več kot 380 novinarjev v 67 državah.
Trumpove naveze z Rusijo
Dokumenti so razkrili povezave več kot ducata svetovalcev, donatorjev in članov administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa s podjetji iz davčnih oaz. Verjetno pa je – zaradi suma prikrite ruske vpletenosti v ameriško zunanjo politiko – najpomembnejša tista, ki vodi vse do Kremlja. Trumpov zet in svetovalec v Beli hiši Jared Kushner je namreč soustanovitelj podjetja, v katero je izdatno, a tajno investiral ruski milijarder s kremeljskimi povezavami Jurij Milner.
Prav tako je razkritje naplavilo poslovne vezi med Trumpovim gospodarskim ministrom Wilburjem Rossom in zetom ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirilom Šamalovom. Ta je skupaj z milijarderjem Genadijem Timčenkom, ki so ga ZDA leta 2014 sankcionirale zaradi povezav s Putinom, lastnik energetske družbe Sibur, ki je istega leta Rossovemu ladjarskemu podjetju plačala za več kot 68 milijonov dolarjev storitev.
Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:
Obamova gospodarska ministrica in Soros
Ujela se je tudi Rossova predhodnica v vrhu gospodarskega ministrstva. Penny Pritzker je po prevzemu položaja v vladi predsednika Baracka Obame obljubila, da bo zaradi nasprotja interesov prodala svoje naložbe, a glede na izsledke iz dokumentov tega ni storila. Pritzkerjeva je namreč kmalu po potrditvi v senatu junija 2013 svoje deleže v dveh podjetjih na Bermudih prenesla na družbo, ki je imela isti naslov kot njeno investicijsko podjetje v Chicagu.
Razkritje tako ne prizanaša ne republikancem ne demokratom. Dokumenti so navrgli na površje celo enega največjih donatorjev demokratske stranke – milijarderja skladov tveganega kapitala Georgea Sorosa, ki je s pomočjo Applebyja upravljal mrežo podjetij v davčnih oazah. Njegova dobrodelna organizacija Open Society Foundations je donatorka ICIJ. Soros zadeve ni hotel komentirati.
Posredno se je ujel tudi kanadski premier Justin Trudeau, zagovornik ostrih ukrepov za tiste, ki se izmikajo davkom s pomočjo davčnih oaz. Premierov dobri prijatelj in svetovalec Stephen Bronfman, ki je še naprej njegov ključni zbiralec sredstev za volilno kampanjo, je namreč pred davčnimi organi Kanade, ZDA in Izraela skril več milijonov dolarjev, njegovi odvetniki pa so celo lobirali proti zakonskim predlogom, ki bi obdavčili naložbe v davčnih nebesih.
Poslovanje prek davčnih oaz »dela revne še bolj revne in poglablja premoženjsko neenakost«, je ob razkritju rajskih dokumentov opozorila Brooke Harrington, imetnica licence za upravljanje premoženja in profesorica na københavnski poslovni šoli ter avtorica knjige Kapital brez meja: upravitelji premoženja in en odstotek. »Obstaja majhna skupina ljudi, za katere zakoni ne veljajo tako kot za vse druge. Ti ljudje živijo sanje in uživajo družbene privilegije, ne da bi bili podvrženi tudi družbenim omejitvam,« je še dejala Harringtonova.
Angleška kraljica ni vedela
In takšna je tudi kraljica Elizabeta II., ki je vložila milijone dolarjev v podjetja, ki se ukvarjajo z zdravstvom in potrošniškimi posojili. Iz dokumentov je razvidno, da je leta 2007 svoje osebno premoženje investirala v sklad na Kajmanskih otokih, ta pa je nato denar vložil v naložbeno podjetje, ki je imelo nadzorni delež v britanski lizinški družbi BrightHouse. Zadnjo so potrošniške organizacije in člani parlamenta kritizirali zaradi plačilnih pogojev, ki so vključevali kar 99,9-odstotno obrestno mero. Kraljičine naložbe v davčna nebesa javnosti doslej niso bile znane.
Njen tiskovni predstavnik je za partnerja ICIJ, britanski časnik Guardian, potrdil, da ima kraljica stalno naložbo v skladu na Kajmanskih otokih, za naložbo v BrightHouse pa da ni vedela. Poudaril je še, da kraljica prostovoljno plačuje davek od dohodka njene vojvodine in od njenih naložb.
Dokumenti tudi razkrivajo, kako je podjetjem iz davčnih oaz spodletelo pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V njih so na primer sledi nakupa vohunskih letal, ki so ga opravili Združeni arabski emirati, pa posli barbadoškega podjetja za eksplozive v lasti kanadskega inženirja, ki je hotel za iraškega diktatorja Sadama Huseina proizvesti »super top«, in bermudskega podjetja pokojnega Marciala Maciela Degollada, vplivnega mehiškega duhovnika in ustanovitelja katoliškega reda Kristusovi legionarji, katerega zapuščina je bila omadeževana z obtožbami o spolni zlorabi otrok.
Jordanska kraljica,
Sveženj daje vpogled tudi v podrobnosti o finančnem življenju bogatih in slavnih. V dokumentih najdemo jahte in podmornice soustanovitelja Microsofta Paula Allena, naložbe na Kajmanskih otokih v lasti ustanovitelja eBaya Pierra Omidyara, Madonnine deleže v podjetjih za dobavo medicinskih pripomočkov. Pop pevec in aktivist za družbeno pravičnost Bono – naveden je s pravim imenom Paul Hewson – je lastnik delnic v podjetju, registriranem na Malti, ki je vložilo denar v nakupovalno središče v Litvi.
Madonna in Bono se na prošnjo za komentar nista odzvala. Tiskovni predstavnik Omidyarovega investicijskega podjetja Omidyar Network, ki je donator ICIJ, pa je povedal, da so investicijo razkrili davčnim organom.
Razkriti so bili še tako ali drugače nepregledni posli gospodarskih korporacij, kot so Apple, Nike, Uber in Glencor, največji svetovni trgovec s surovinami.
