Tiskane izdaje
»Plačujemo vse davke, ki smo jih dolžni, vse do zadnjega dolarja,« je zatrdil Cook. »Ne uporabljamo davčnih trikov ... in ne skrivamo denarja na karibskih otokih.«
Pet mesecev pozneje se je Irska uklonila mednarodnemu pritisku in napovedala pregon irskih podjetij, kakršna so Applove podružnice, ki trdijo, da skoraj ves njihov prihodek ni obdavčljiv ne na Irskem ne kjer koli drugje na svetu.
Dokumenti, do katerih so se dokopali novinarji, zdaj razkrivajo, kako se je podjetje, ki proizvaja iphone, odzvalo na to potezo vlade v Dublinu. Kljub direktorjevemu odločnemu zanikanju zatekanja v otoške davčne oaze se je Apple v iskanju novega davčnega zatočišča obrnil prav nanje.
Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:
Applovi svetovalci v eni najboljših odvetniških pisarn na svetu Baker McKenzie s sedežem v ZDA so najeli enega od ključnih igralcev v območjih davčnih oaz, odvetniško firmo Appleby, ki je specializirana za ustanavljanje in upravljanje podjetij v davčnih oazah.
Iz pisarne Baker McKenzie so marca 2014 po elektronski pošti poslali vprašalnik s 14 vprašanji za Applebyjeve pisarne na Kajmanskih otokih, Britanskih Deviških otokih, na otoku Man, Guerneseyju in na Jerseyju. Med drugim so hoteli »potrditev, da lahko irsko podjetje izvaja dejavnosti upravljanja ... ne da bi bilo podvrženo obdavčitvi v vaši jurisdikciji«.
V Applu so povpraševali tudi po zagotovilih, da bo lokalna politična klima ostala prijazna do njihovih interesov: »Ali trenutno dogajanje kakor koli nakazuje, da bi se lahko zakonodaja v dogledni prihodnosti spremenila v nam nenaklonjeno smer?«
Na koncu se je Apple odločil za Jersey, otok v Rokavskem prelivu, ki, tako kot številne karibske davčne oaze, večini podjetij ne zaračunava davka na dobiček. V Applu so Jerseyju namenili pomembno vlogo v okviru njihove na novo zasnovane irske davčne strukture. Ta je podjetju omogočila, da je ohranilo izjemno nizke davčne stopnje za večino svojega dobička in da je shranilo velik del svojih prihodkov zunaj ZDA v 246 milijard dolarjev »težki« gori denarja v davčnih oazah.
Obračun irske vlade s »podjetji v senci« se je medtem izkazal za precej neučinkovitega.
Zgodba o Applovem lovu na otok je le eno od razkritij iz donedavna tajnih poslovnih dokumentov, ki pričajo o tem, kakšno igro izogibanja davkom igrajo Apple, Nike, Uber in druge multinacionalke ter kako jim najboljše odvetniške pisarne pomagajo izkoriščati vrzeli med različnimi davčnimi sistemi po svetu.
Razkriti dokumenti so del interne dokumentacije odvetniške firme v davčnih oazah Appleby Global in ponudnika korporativnih storitev Estera, dveh podjetij, ki sta do osamosvojitve Estere leta 2016 delovale pod skupnim imenom Appleby.
Dokumenti razkrivajo vlogo Applebyja (in pozneje Estere) pri postavljanju številnih čezmejnih davčnih struktur. Dokumente je pridobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung in jih delil z Mednarodnim konzorcijem raziskovalnih novinarjev (ICIJ) in njegovimi medijskimi partnerji, med katerimi so tudi New York Times, BBC, Le Monde in CBS.
Ta razkritja prihajajo v obdobju, ko Bela hiša in ameriški kongres razmišljata o znižanju zveznega davka na dobiček pravnih oseb s sedanjih 35 odstotkov na 20 odstotkov ali manj. Ameriški predsednik Donald Trump namreč vztraja, da veljavna davčna zakonodaja škodi ameriškim podjetjem.
Toda dokumenti razkrivajo, da številne ameriške multinacionalke v resnici plačujejo zelo nizke davke, za kar se lahko deloma zahvalijo kompleksnim korporativnim strukturam, ki jih ustanavljajo prek globalne mreže elitnih davčnih svetovalcev.
V tem pogledu je bil Apple eno od vodilnih podjetij. Proizvajalec iphonov je dolga leta prijavljal, da je dve tretjini dobička ustvaril zunaj ZDA, in plačeval davek po nizkih ali srednjih enoštevilčnih davčnih stopnjah.
Kljub plazu kritik, spremembam irske zakonodaje in odločbi EU proti Applovim dogovorom z irskimi oblastmi razkriti dokumenti kažejo, da je podjetju konec leta 2014 po skrivnostnem prestrukturiranju svojih kontroverznih irskih podjetij uspelo obdržati izjemno nizke davčne stopnje.
Po konservativni oceni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2015 multinacionalke, ki parkirajo svoje premoženje v davčnih oazah in uporabljajo druge agresivne strategije za izogibanje plačilu davkov, prikrajšajo vlade širom po svetu za do 240 milijard dolarjev izpadlih davčnih prihodkov na leto.
Korporativna kreativnost
Novi dokumenti, do katerih so se dokopali ICIJ in njegovi medijski partnerji, omogočajo vpogled v delovanje teh strategij in razkrivajo kreativne metode, ki jih svetovalna podjetja razvijajo v odgovor na prizadevanja regulatorjev, da bi tovrstna davčna zatočišča spravili pod nadzor.
»Ameriške multinacionalke so globalni botri shem za izogibanje plačilu davka, ki ne siromašijo le ameriških davčnih prihodkov, ampak davčne prihodke skoraj vseh večjih svetovnih gospodarstev,« pojasnjuje Edward Kleinbard, nekdanji korporativni odvetnik, ki zdaj poučuje davčno zakonodajo na Univerzi Južne Kalifornije.
Trumpova administracija in kongres zdaj razpravljata o možnosti enkratne davčne pomilostitve, ki bi velikim multinacionalkam omogočila, da prenakažejo nazaj v domovino ocenjenih 2,6 bilijona dolarjev, ki so jih shranile v svojih podružnicah v davčnih oazah, za kar bi plačale davek po močno znižani stopnji.
Kleinbard pravi, da možnost davčne pomilostitve velikih korporacij »v pričakovanju še več tovrstnih praznikov v prihajajočih letih pravzaprav prosi podjetja, naj še nadgradijo svoje strategije za izogibanje plačilu davka. Obenem pa tudi odpravlja pritisk po dejanski, temeljiti reformi.«
Predstavnik Appla je zavrnil našo prošnjo po odgovorih na seznam vprašanj o davčni strategiji podjetja v davčni oazi, pojasnil je le, da je podjetje nadzorne organe v ZDA in na Irskem ter evropsko komisijo obvestilo o svoji reorganizaciji na tujem. »Spremembe, ki smo jih izvedli, niso zmanjšale naših davnih prispevkov v nobeni državi,« je sporočil in dodal: »V Applu spoštujemo zakone in se bomo uklonili vsakršni spremembi sistema. Odločno podpiramo prizadevanja globalne skupnosti za celovito mednarodno davčno reformo in močno poenostavljen sistem.«
S tihim prenosom blagovnih znamk, patentnih pravic in drugih neopredmetenih sredstev na podjetja v davčnih oazah so si tudi številne druge globalne korporacije dramatično znižale davčne izdatke. Razkriti dokumenti kažejo, da je mogoče dragoceni lastnini - vključno s pravicami do uporabe Nikejeve blagovne znamke Swoosh, Uberjevo aplikacijo za naročanje taksijev in medicinskimi patenti, ki pokrivajo vse od botoksa do prsnih vsadkov - slediti vse do štirinadstropne poslovne stavbe na Bermudih, v kateri delujeta Appleby in Estera.
Lastništvo Facebookove banke podatkov o uporabnikih in tehnologije platforme za večino držav zunaj ZDA, ki je vredna milijarde dolarjev, imajo v rokah podjetja na podobno nevpadljivem naslovu na Velikem Kajmanu, ki ga uporabljata Appleby in Estera, medtem ko je Applovemu denarju mogoče slediti do stavbe na Jerseyju, ki jo prav tako uporabljata Appleby in Estera.
Naslovi, ki si jih omenjeni podjetji delita v davčnih oazah, so gostili skrivnostna slamnata podjetja, zakopana globoko v korporativni arhitekturi številnih velikih multinacionalk. Kljub stopnjujočim se ukrepom vlad, da bi zaprle zakonske vrzeli, te ostajajo enako priljubljene kot doslej.
Vlade po svetu so poskušale obračunati z nekaterimi davčnimi strukturami, ki jih uporabljajo stranke Applebyja in Estere, čeprav pri tem niso bile vedno uspešne. Nike je tako pred letom zmagal v sporu z ameriškim davčnim uradom (IRS), spor med Facebookom in ameriškimi davčnimi oblastmi je še vedno pred sodiščem, Apple pa se poskuša izviti zahtevi po plačilu 13 milijard evrov neporavnanih davčnih obveznosti Irski, ki mu jih je naložila evropska komisija zaradi nezakonitih davčnih ugodnostih v preteklosti.
Razkriti dokumenti pomagajo pojasniti, kako so tri majhne jurisdikcije (Nizozemska, Irska in Bermudi) postale priljubljene destinacije velikih korporacij, ki se želijo izogniti plačilu davkov na prihodke, ustvarjene v tujini. Te tri destinacije imajo skupaj manj kot tretjino odstotka svetovne populacije, toda obenem nanje, sodeč po analizi ekonomista na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju Gabriela Zucmana, odpade 35 odstotkov vsega na tujem ustvarjenega dobička, ki so ga lani prijavile ameriške multinacionalke.
Sveti gral
Zadnja tri desetletja ameriške multinacionalke postajajo vse bolj drzne, ko prenašajo obsežne deleže svojih dobičkov v davčne oaze. Skrb zaradi njihovih taktik je bila dolgo ignorirana, vse dokler finančna kriza leta 2008 ni okrepila pritiska na državne finance širom po svetu. Jeseni 2012 se je to vprašanje vendarle prebilo v ospredje, za kar je poskrbela serija vladnih preiskav, racij davčnih inšpektorjev, raziskovalnih poročil in obljub reform.
Do takrat, ko je preiskovalni odbor ameriškega senata izdal 142 strani dokumentov in analiz pred javnim zaslišanjem glede Applovega izogibanja plačevanju davkov maja 2013, je bil svet že pozoren na ta problem. Odbor je ugotovil, da je Apple vsako leto pripisal milijarde dolarjev dobička trem irskim podružnicam, ki niso bile prijavljene kot davčni rezidenti nikjer na svetu.
V skladu z irsko zakonodajo mora večina tam registriranih podjetij plačati davek na dobiček v irsko blagajno. Toda če vodstvu uspe prepričati irske davčne oblasti, da podjetje »vodijo in nadzirajo« iz tujine, se lahko pogosto izogne plačilu davka na prihodke iz vseh svojih aktivnosti zunaj Irske.
Več kot dve desetletji so direktorji treh Applovih podjetij na Irskem - dolga leta je bil med njimi tudi Tim Cook - počeli prav to. Z vodenjem teh podružnic s sedeža skupine v Kaliforniji so se izognili davčnim obveznostim na Irskem. Obenem so direktorji vedeli, da irska podjetja ne bodo padla pod jurisdikcijo ameriških davčnih oblasti, ker davčna zakonodaja v ZDA deluje drugače. Po ameriških zakonih ima namreč podjetje status ameriškega davčnega rezidenta le, če je tam registrirano.
»Apple je hotel osvojiti sveti gral izogibanja plačilu davka: podjetja v davčnih oazah, ki, kakor pojasnjujejo, v davčnem smislu niso rezidenti nobene države,« je med zaslišanjem leta 2013 ugotovil tedanji vodja senatnega odbora Carl Levin.
Irski finančni minister v tistem času Michael Noonan je sprva branil politiko svoje države: »Nočem biti grešni kozel za nesporazume med zaslišanjem v ameriškem senatu.« Toda oktobra 2013 je v odgovor na naraščajoči mednarodni pritisk napovedal, da bodo pristojni v Dublinu od irskih podjetij odslej zahtevali, da se morajo prijaviti kot davčni rezidenti nekje na svetu.
Dotlej je Apple nakopičil že 111 milijard dolarjev dobičkov, skoraj ves ta denar pa je bil v rokah njegovih irskih senčnih podjetij, zunaj dosega ameriških davčnih oblasti. Ta kup denarja je rasel iz leta v leto, ko so se v nizko obdavčene podružnice stekale nove milijarde dolarjev dobička.
Predstavniki podjetja so seveda hoteli, da tako tudi ostane. Zato je Apple začel iskati alternative, s katerimi bi nadomestil dogovore o davčnem zatočišču, ki jih je Irska nameravala razveljaviti. Hkrati pa so v proizvajalcu iphonov hoteli, da se o njihovih interesih v davčnih oazah ne govori v javnosti.
Globalni direktor Apllebyjevega korporativnega oddelka Cameron Adderley je to po elektronski pošti pojasnil drugim visokim partnerjem: »Tistim med vami, ki tega ne veste, moram pojasniti, da so Applovi predstavniki izjemno občutljivi glede medijske pozornosti ... Pričakujejo tudi, da o storitvah, ki jih opravljamo zanje, razpravljajo samo uslužbenci, ki morajo biti seznanjeni z njimi.«
Adderley je še dodal, da je za Appleby to »izjemna priložnost, da zasije na globalni ravni skupaj z Baker McKenziejem«.
Vloga Baker McKenzieja pri ustanavljanju struktur za multinacionalke v davčnih oazah in njihovim branjenjem pred napadi davčnih regulatorjev je legendarna. Ta odvetniška firma je sodelovala tudi pri lobiranju proti zakonskim predlogom, s katerimi bi tehnološkim gigantom preprečili izogibanje davčnim obveznostim. Ima 5000 odvetnikov v 77 pisarnah širom po svetu, med njenimi nekdanjimi partnerkami pa je tudi sedanja direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.
Vodstvo Appla se je za zaprtimi vrati odločilo, da bo njegova nova davčna struktura v davčnih oazah s pomočjo Applebyja (pozneje Estere) uporabljala Jersey, eno največjih otoških davčnih zatočišč z močnimi povezavami z britanskim bančnim sistemom, kjer so imele Applove irske podružnice že odprte račune. Jersey sicer spada pod britansko krono, a ni del Združenega kraljestva, zato sprejema svoje zakone, določa svoje davčne stopnje in ni podvržen večini zakonodaje EU. Zaradi vsega tega je priljubljena davčna oaza.
»Double Irish«
Med izvajanjem Applovega načrta o uporabi otoške davčne oaze pa se je pojavila še ena potencialna težava. Irska vlada je namreč sredi leta 2014, spet zaradi pritiska drugih vlad, začela razmišljati o prepovedi davčnega zatočišča, znanega tudi kot »double Irish«. To strategijo izogibanja plačilu davkov so uporabljala številna podjetja, med njimi Google, Facebook, LinkedIn in drugi tehnološki velikani, pa tudi proizvajalci zdravil, kakršen je Abbott Laboratories.
»Double Irish« omogoča podjetjem, da usmerjajo svoje dobičke v irsko izpostavo, ki ima dejansko zaposlene na Irskem, nato pa jih preusmerjajo v drugo irsko podružnico, ki se predstavlja kot davčni rezident katerega izmed otokov z nizko davčno stopnjo, denimo Bermudov, Velikega Kajmana ali Otoka Man.
Prepoved tovrstne prakse bi pokvarila Applove nove načrte na Jerseyju, še preden bi jih sploh začeli uresničevati. Čeprav je bila usmerjena v strukture »double Irish«, bi namreč potencialna sprememba pravil prepovedala vsem irskim podjetjem, da se razglasijo za davčne rezidente v kateri od davčnih oaz.
Medtem ko se proizvajalec iphonov ni mogel glasno pritoževati nad načrti irske vlade, so dvignili glas drugi. V Kaliforniji živeča predsednica Tax Executives Institute Terilea Wielenga je julija 2014 pisala irskemu finančnemu ministru Noonanu in ga posvarila, da prepoved struktur double Irish »ne bi bila modra«. Dodala je, da bi bilo, če bi irski ministri vendarle izpeljali svoje načrte, dobro, če bi vanje vkalkulirali »daljše tranzitno obdobje«.
Pridobljeni Applebyjevi dokumenti zdaj razkrivajo, kar v njenem pismu ni bilo pojasnjeno, in sicer, da je Wielengova tajno orkestrirala dolgoročno strukturo double Irish proizvajalca botoksa Allergana, kjer je bila sočasno zaposlena kot vodja davčnega oddelka. Ta struktura je več kot desetletje skrbela za preusmerjanje dobičkov iz Irske, kjer ima Allergan tovarno botoksa, na Bermude.
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je poskusil kontaktirati Wielengovo po elektronski pošti, a je ostal brez odgovora. V Allerganu niso odgovorili na specifična vprašanja o svojih davčnih zadevah, so pa sporočili: »Allergan spoštuje vse davčne zakone in računovodska pravila, ki ga zavezujejo, in plačuje vse davke, ki jih dolguje v vseh jursdikcijah, kjer posluje.«
Kot kaže, je bilo lobiranje uspešno. Irska je v svoje načrte vključila radodarno klavzulo o podaljšani veljavnosti za Allergan in druge multinacionalke, ki uporabljajo irske davčne strukture. »Za obstoječa podjetja bodo veljale izjeme v tranzicijskem obdobju do konca leta 2020,« je 14. oktobra 2014 razglasil Noonan.
Še več. Kot je razkril drobni tisk dokumentov, ki so opredelili novo politiko, tovrstna klavzula o podaljšanju veljavnosti kontroverzne prakse ni veljala le za podjetja, ki so obstajala v obdobju ministrove napovedi, ampak tudi za tista, ki so bila ustanovljena do konca leta 2014.
S tem je Apple dobil ravno dovolj časa. Do začetka leta 2015 je prestrukturiral svoje delovanje na Irskem, vključno z zagotovitvijo statusa davčnega rezidenta Jerseyja za Apple Sales International in Apple Operations International, dve od treh njegovih irskih podjetij v senci, ki so bila leto prej izpostavljena v senatni preiskavi.
V petletnem obdobju pred tem je bil Apple Sales International največji generator Applovih dobičkov, saj se je vanj steklo več kot 120 milijard dolarjev oziroma skoraj 60 odstotkov Applovih zaslužkov po vsem svetu. Znaten del teh dobičkov je bil v obliki dividend prenesen na Apple Operations International, ki ga je Cook opisal kot »podjetje, ustanovljeno za zagotavljanje učinkovitega upravljanja Applovega denarja«.
Pred njuno selitvijo na Jersey sta podružnici odigrali ključno vlogo pri Applovem akumuliranju 137 milijard dolarjev, pri čemer je skoraj ves ta denar prišel iz dobičkov podjetja zunaj ZDA, ki so jih vlade po svetu komaj kaj obdavčile.
Zadnji podatki kažejo, da se je ta vsota od Applove reorganizacije njegovih irskih podjetij povečala za 84 odstotnih točk, čeprav v Applu nočejo potrditi, v lasti katere izmed njegovih tujih podružnic je ta denar.
Zaradi takšne količine denarja je Apple neizogibno postal eden od največjih investicijskih skladov na svetu, z njegovimi denarnimi rezervami pa je bil ustvarjen portfelj, v katerem so tudi podjetniške obveznice, državni dolgovi in vrednostni papirji, zavarovani s hipotekami.
V zadnjem trenutku
Apple pa ni bil edina multinacionalka, ki je pohitela in izkoristila zadnjo priložnost pred začetkom leta 2015. »S koncem leta 2014 se bo zaprlo okno priložnosti,« so svetovalci iz velike ameriške odvetniške pisarne DLA Piper razložili predstavnikom podjetja CitiXsys, maloprodajnega ponudnika programske opreme s sedežem v New Yorku. V DLA Piper so nato sestavili divji urnik ustanovitev podružnic in prenosov intelektualne lastnine, ki jih je bilo treba izpeljati do konca leta, da bi postavili davčno strukturo double Irish.
Kot so pojasnili pri DLA Piper, »mora biti aranžma upravljan in nadziran v jurisdikciji z nično ali nizko davčno stopnjo, kakršna je Otok Man, kjer je prikazana tudi velika večina dobička«. Na ta način celotna struktura »omogoča zelo nizko efektivno davčno stopnjo, približno pet- do sedemodstotno«.
ICIJ je kontaktiral CitiXsys in druge multinacionalke, omenjene v tem članku. V CitiXsys nam niso odgovorili, v Uberju niso hoteli komentirati, odgovore na vprašanja so zavrnili tudi Nike, Facebook in Allergan, ki pa so nam posredovali splošne izjave, v katerih so zapisali, da v popolnosti spoštujejo davčno zakonodajo držav, v katerih poslujejo.
Tudi v odvetniški pisarni DLA Piper so se vzdržali komentarja, iz pisarne Baker McKenzie pa so nam sporočili, da ne morejo razpravljati o zadevah njihovih strank. V Applebyju so zavrnili našo prošnjo po odgovorih, so pa na svoji spletni strani zapisali: »Smo offshore odvetniška pisarna, ki svojim strankam svetuje glede legitimnih in zakonitih načinov poslovanja.«
Iskanje poti nazaj domov
Medtem ko je CitiXsysova nova struktura v marsičem zelo podobna strukturam, ki jih uporabljajo Facebook, Google in drugi uporabniki sistema double Irish, pa kaže, da Applova spremenjena ureditev deluje drugače. Proizvajalec iphonov ni hotel odgovoriti na vprašanja ICIJ o njegovi novi strukturi, vse pa kaže, da ima v njej ključno vlogo še ena od Applovih podružnic na Irskem, podjetje Apple Operations Europe.
To podjetje je (ob Apple Operations International in Apple Sales International) tretja podružnica Appla, ki so jo ameriški senatorji leta 2013 kritizirali, češ da je »navidezno podjetje«, ki ni davčni rezident nikjer na svetu.
Do leta 2015 je zaostritev irske zakonodaje prisilila vsa tri omenjena podjetja, da so si našla novo davčno domovino. Toda medtem ko sta se drugi dve prijavili kot rezidenta na Jerseyju, je Apple Operations Europe postal davčni rezident Irske.
Odgovor na vprašanje, zakaj si multinacionalke želijo imeti podružnice na Irskem, je mogoče tudi v tem primeru najti v proračunskih napovedih irskega finančnega ministra Noonana leta 2014.
Medtem ko so bili medijski naslovi osredotočeni na njegovo napoved obračuna z ureditvijo double Irish, je bilo precej manj pozornosti posvečene drugim ukrepom, ki niso bili omenjeni v njegovem govoru o proračunu, so pa bili vključeni v spremljajoče politične dokumente. Papirji so med drugim razkrili načrte nadgradnje že tako radodarnega davčnega režima za podjetja, ki selijo neopredmetena sredstva na Irsko.
Ta spodbuda je pomenila, da so multinacionalki v primeru, da je kupila neopredmetena sredstva prek svoje irske podružnice, stroški tega nakupa prinesli veliko let odpisa davčnih obveznosti na Irskem.
Ta ureditev je bila še posebej privlačna za tiste multinacionalke, ki so lahko prodale svoja neopredmetena sredstva na Irsko prek svojih podružnic v davčnih oazah, kjer korist od prodaje ni bila podvržena davkom.
Še preden je Noonan še dodatno zabelil pogoje tega davčnega režima, so nekateri strokovnjaki ocenjevali, da lahko multinacionalke, ki prenašajo svoja neopredmetena sredstva na Irsko, dosegajo izjemno ugodne, tudi zgolj 2,5-odstotne davčne stopnje.
Vlade se običajno odločajo za takšne ukrepe, da bi spodbudile podjetja v drage investicije v nove tovarne ali strojno opremo, ki jim bodo pomagale rasti, ne pa da bi omogočile multinacionalkam prenos sredstev, ki so že tako v njihovi lasti, z enega podjetja na drugo.
V Applu niso hoteli odgovoriti, ali so izkoristili ponudbo tovrstnih davčnih olajšav s prodajo določenih pravic za uporabo svojih neopredmetenih sredstev z Jerseyja na Irsko.
Kljub temu pa je znano, da je približno v obdobju Applove reorganizacije treh tamkajšnjih podružnic na Irskem nenadoma pristalo veliko neopredmetene lastnine. Irski BDP je tako leta 2015 poskočil za neverjetnih 26 odstotkov, spodbujen s skoraj 270 milijard dolarjev vrednimi neopredmetenimi sredstvi, ki so se nenadoma pojavila na Irskem na začetku leta - kar je več kot skupna vrednost vseh tamkajšnjih stanovanjskih nepremičnin.
Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je to dogajanje opisal kot »škratovsko ekonomijo«.
Po nekajmesečni reviziji irskih številk je Eurostat izdal sporočilo, v katerem je kot glavni vzrok skoka BDP navedel »selitev omejenega števila velikih ekonomskih operaterjev na Irsko«.
Ko so ga zaprosili, naj razloži svoje stališče o tem, je nekdanji finančni minister Noonan dejal: »Prenos intelektualne lastnine na Irsko leta 2015 se je po mojem mnenju zgodil predvsem zaradi (...) predlaganih reform mednarodnih davčnih praks.« Dodal je še, da je Irska »ena najbolj naprednih držav pri implementaciji reform na področju preprečevanja izogibanja plačilu davka, ki jih je predlagala OECD«.
Irsko finančno ministrstvo je še sporočilo, da je irski režim olajšav za prenos neopredmetenih sredstev »v splošnem podoben tovrstnim režimom v drugih državah in ne prinaša nikakršnih dodatnih koristi multinacionalkam«. Irska je oktobra 2017 kljub temu odpravila dodatne pogoje, s katerimi je Noonan tri leta prej nadgradil davčne olajšave.
Apple pravi, da po svoji reorganizaciji plačuje višje davke na Irskem kot pred njo. »Izvedene spremembe niso zmanjšale naših davčnih izdatkov v nobeni državi,« so sporočili. »Naša plačila na Irskem so se pravzaprav pomembno zvišala. Tam smo v zadnjih treh letih (2014-2016) plačali 1,5 milijarde dolarjev davka oziroma sedem odstotkov vsega davka na dobiček pravnih oseb v tej državi.«
Toda v proizvajalcu iphonov še vedno nočejo razkriti, koliko dobička ustvarijo skozi svoja irska podjetja, zaradi česar je nemogoče oceniti, ali je poldruga milijarda dolarjev davka veliko za triletno obdobje ali ne.
Applovi lastni finančni izkazi kažejo, da še naprej uživa nizke davčne stopnje za svoje mednarodne operacije. Podjetje je v prej omenjenem triletnem obdobju zunaj ZDA ustvarilo 122 milijard dolarjev dobička, od katerega je v davčne blagajne odštelo 6,6 milijarde dolarjev - torej je davčne obveznosti plačalo po 5,4-odstotni stopnji.
