Tiskane izdaje
Po podatkih agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) deluje pri nas šest družb, ki konkurirajo Pošti Slovenije pri izvajanju poštnih storitev distribucije standardnih pisemskih pošiljk, lažjih od 50 gramov. Trg je vreden približno 200 milijonov evrov, konkurenca pa je Pošti od sprostitve trga leta 2011 odškrnila že 18- odstotni delež.
Gre za družbe Cetis, Cetis direkt, EPPS, Informatika, Kro in Maksmail, ki je tudi prva (tedaj še kot Pragmaticus) na trgu tako imenovanih izmenljivih poštnih storitev začela konkurirati Pošti Slovenije; ta je dolgoletni monopol izgubila pred tremi leti, in sicer z uveljavitvijo direktive EU. Letos se je s to dejavnostjo začel ukvarjati še Cetis direkt.
Medja skriva svoje »poštarje«
Lani so tekmeci prenesli okoli 27 milijonov pisem, Pošta pa okoli 164 milijonov standardnih in navadnih pisem. »Izvajalci zamenljivih storitev sprejemajo pošiljke za naslovnike na območju celotne države, čeprav so njihove aktivnosti osredotočene na iskanje velikih pošiljateljev poštnih pošiljk, ki so v glavnem skoncentrirani v urbanih središčih. Večina izvajalcev se hkrati ukvarja tudi s tiskanjem vsebine pošiljk,« razkrivajo na Akosu. S fizičnimi osebami pa se novim ponudnikom poštnih storitev ne splača ukvarjati.
Kdo so torej stranke, ki jih je konkurenca prevzela Pošti, in koliko prihranijo z zamenjavo izvajalca poštnih storitev? Vprašanje je ostalo brez odgovora; razlog pa je, kot pravijo naši sogovorniki, da je to poslovna skrivnost. Tako so nas odslovili v naši največji banki, ki jo vodi Janko Medja. Medtem ko v NLB ne povedo, s kom imajo sklenjene pogodbe o izvajanju poštnih storitev, bilo pa naj bi jih več, v Abanki s tem nimajo težav: razkrili so nam, da za zdaj sodelujejo samo s Pošto Slovenije. Na Telekomu nam niso zaupali niti podatka o številu pošiljk, češ da je poslovna skrivnost; povedali so le, da dnevne pošiljke, vključno z marketinško ponudbo in mesečnimi računi za telekomunikacije, odpremljajo prek Pošte Slovenije. V družbi EPPS, ki opravlja poštne storitve, so nam izdali zgolj, da delajo za »določena komunalna« podjetja, imena strank so, znova, poslovna skrivnost, lani pa so odpremili več kot pet milijonov pošiljk. Račune in drugo pošto prek Pošti konkurenčne družbe Informatika strankam pošiljata Elektro energija in Elektro Ljubljana; mesečno odpremita približno 284 tisoč pošiljk, torej skoraj 3,5 milijona na leto. Odgovora, koliko prihranijo, ker ne poslujejo s Pošto, prav tako nismo dobili. Celjska Vo-ka del računov strankam pošlje prek Cetisa, preostanek pa prek Pošte ...
Se zanimajo za ta trg tudi Nemci?
Ker so se pojavili namigi, da bi lahko prek katerega od konkurentov Pošte Slovenije na slovenski trg vstopila nemška Deutsche Post, domači tekmec pa naj bi za morebitnega prevzemnika zgolj pridobival čim večji tržni delež, smo o teh namerah vprašali predstavnike nemškega logističnega velikana Deutsche Post DHL, a Nemci zatrjujejo, da vstopa na slovenski trg pisemskih pošiljk ne načrtujejo. »V preteklosti se je o tem govorilo, vendar je za zdaj ostalo zgolj pri željah, tako kot ameriška namera o vstopu v novogoriški Hit,« pravi eden od naših sogovornikov, ki ne želi biti imenovan. Naj spomnimo, Nemci so že pred leti izražali zanimanje za oblikovanje nemško-slovenskega logističnega holdinga, v katerem bi bile povezane Luka Koper, Slovenske železnice in Intereuropa.
Kako sploh poteka konkurenca
Izvajalci imajo z ugotovitvenim sklepom Akosa o izvajanju zamenljivih storitev pravico zahtevati od izvajalca univerzalne storitve, to je Pošta Slovenije, dostop do omrežja (njene poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve). Pošta mora z izvajalci zamenljivih storitev skleniti pogodbo in jim omogočiti tri ravni dostopa, za standardna in navadna pisma ter dostop na dostavni oziroma izročilni pošti za priporočena in vrednostna pisma, tiskovine, pakete, ter dostop do sistema poštnih številk, podatkovnih zbirk z naslovi, zbirk uporabnikov poštnih predalov, informacij o spremembi naslova, preusmeritev pošiljk in storitev vračanja pošiljk. »Vsak uporabnik ima možnost vpogleda v evidenco agencije (na spletni strani http://www.akos-rs.si/registri), kjer je ažurna evidenca vseh izvajalcev poštnih storitev v Sloveniji. Ponudniki teh storitev pa se verjetno tudi sami promovirajo,« odgovarjajo na Akosu na vprašanje, kako lahko uporabniki poštnih storitev sploh izvedo za konkurenco na trgu.
Pošti konkurenca škodi
Družbe, ki prevzemajo posel Pošti Slovenije, so v glavnem tiskarska podjetja ali izdajatelji tiskovin, ki se ne ukvarjajo z dostavo pošiljk, ampak tiskajo in prevzemajo pošiljke manjših in srednje velikih podjetij, ki jih nato predajajo v distribucijo Pošti Slovenije, ta pa jim zaračuna ceno svoje univerzalne poštne storitve.
Takoj po odprtju trga prenosa lažjih pisemskih pošiljk na začetku leta 2011 sta se Pošta Slovenije in podjetje Maksmail iz Celja, ki se je prvo lotilo tega posla, zapletla v spor glede cen, ki jih je Pošta zaračunavala za uporabo njenih storitev. Ker Pošti ni uspelo sami v pogajanjih določiti cenika dostopa do svojega poštnega omrežja, ji je cene oziroma popuste na njen cenik storitev določila kar agencija. Pošta, takrat še pod vodstvom Aleša Hauca, se je na odločitev agencije odzvala s tožbo, ki pa jo je sodišče zavrnilo, tako da cenik zdaj velja, čeprav na Pošti trdijo, da ne pokriva vseh njihovih stroškov.
Agencija sicer ne spremlja komercialnih pogojev in cenikov izvajalcev poštnih storitev, zato nima natančnih informacij o cenah izvajalcev zamenljivih storitev, prepričana pa je, da če hočejo izvajati konkurenco na trgu, imajo tudi konkurenčne cene. Zato je nelogično, da Akos hkrati ugotavlja, da je na trgu pravzaprav najbolj konkurenčna – Pošta. Lani je namreč agencija s primerjalno analizo cen in kakovosti prenosa med izvajalci poštnih storitev ugotovila, da ima najnižje cene prenosa dokumentov po Sloveniji, Evropi in po svetu – Pošta Slovenije.
Izguba prihodkov
Pošti se je lani znova zmanjšal promet pri poštnih storitvah, in sicer za šest odstotkov, razkriva pravkar objavljeno letno poročilo; s temi storitvami ustvari kar 77 odstotkov poslovnih prihodkov in so ji lani prinesle približno 166 milijonov evrov.
Kot so sporočili s Pošte Slovenije, upad deleža univerzalnih pisemskih storitev ni zgolj posledica delovanja konkurence na odprtem poštnem trgu, ampak tudi številnih drugih dejavnikov, kot je na primer vpliv racionalizacije poslovanja podjetij. »Tako se je izkazalo tudi v drugih evropskih državah, kjer upad pisemskih pošiljk opažajo že veliko let pred samo liberalizacijo poštnega trga,« je sporočila Jasmina Roškar, direktorica službe korporativnega komuniciranja. Priznavajo pa, da se je njihov tržni delež pri izmenljivih poštnih storitvah zaradi konkurenčnih izvajalcev zmanjšal za 18 odstotkov.
Umazana poslovna praksa?
Ker so se pojavili namigi o podkupovanju, s katerim naj bi nekateri izvajalci pridobivali tržni delež na področju poštnih storitev, smo preverili, ali sta protikorupcijska komisija in policija morebiti dobili kakšno prijavo o nepravilnostih, a takšne prijave, pravijo, ni bilo. Prav tako za domnevne nepravilnosti ne ve Akos. Se je pa z revizijo posameznih poslov že ukvarjalo računsko sodišče in nepravilnosti ugotovilo pri inštitutu za varovanje zdravja, ki je prek javnega naročila sklenil pogodbo o izvajanju poštnih storitev z Maksmailom; promet, ki sta ga ustvarila v letih 2011 in 2012, je dosegel skoraj 600 tisoč evrov. Računsko sodišče je presodilo, da postopek izbire ni bil pravilen in da bi moral IVZ kot najugodnejšega ponudnika izbrati Pošto Slovenije. Še večji podvig pa je podjetju Maksmail uspel s pridobitvijo posla za podjetja Mestne občine Ljubljana. Leta 2012 jih je namreč Javni Holding Ljubljana izbral za izvajalca poštnih storitev za holding in ljubljanska javna podjetja Energetika Ljubljana, JP Vodovod-Kanalizacija, LPP, Snaga, Žale in JP LPT.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
