Tiskane izdaje
Zanj velja, da mu zlepa nič ne pride do živega. Opisujejo ga kot mačka, ki ga vržeš, pa se ujame na vse štiri. A to ni edini opis, ki ga je mogoče slišati na Obali – da je vztrajen človek z neizmerno voljo. Nekajkrat se je gibal na robu zakona ali še čez (denimo nedovoljene gradnje v Piranu), imel pa je tudi veliko sreče in denar je včasih kar sam pricurljal v njegov žep. Podobno kot pri zadnjem poslu v izolski Rezidenci Livade, v katerem bi mu po nekaterih ocenah moralo »kapniti« vsaj dva milijona evrov. Nenavadno močno si želi nazaj na čelo Luke Koper.
Če bi izbiral med milijonom evrov odškodnine in petletnim mandatom predsednika uprave Luke, bi izbral drugo ... Zdaj je največji prijatelj koprskega župana Borisa Popoviča, zadnji dve leti je njegov svetovalec, prav tako je direktor komunalnega podjetja Marjetica Koper. V lasti ima podjetji Gasspar Naložbe in Gasspar Invest, ki mu prinašata največ dobička.
Kako komentirate dogodke dober mesec po uporu v Luki Koper?
Če lastnik izrazi nezaupnico nadzornikom, bi bilo spodobno in v skladu s korporativnim upravljanjem, da tak nadzornik odstopi sam, že na poziv.
Saj se niso uprli nadzorniki, ampak delavci ...
Vsaka vlada dela napake pri Luki, ki je vedno znova tarča različnih interesov in pogledov na razvoj. Skupni imenovalec vseh vlad je, da so bili na področju logistike izgubljeni v času in prostoru. Zapravljali so čas in denar, gradili kapilarni sistem, pozabili na žilo dovodnico. Tudi predlog o zamenjavi nadzornikov je bil zastavljen ad hoc ...
Nepremišljeno?
Brez ustreznih argumentov. Ni bilo jasno, zakaj so predlagali Jürgena Sorgenfreia. Njegovo ime so umaknili prepozno, ko je že vse zakuhalo. Vse to ravno v času, ko se govori, da je Luka prodana.
So imeli delavci prav, ko so se uprli imenovanju tujca v nadzorni svet?
To je bolj nezaupnica slovenskim strokovnjakom, ki se jih ne upošteva. Če predlagaš nekoga in potem predlog umakneš, potrdiš nepremišljenost. To nas drago stane.
Verjetno je prav očitno pomanjkanje strategije glavni razlog za upor.
Upor je pozitiven, ker opozarja slovensko politiko, naj se neha igrati z edinim slovenskim pristaniščem. Negativen učinek pa je nastal zaradi izgube zaupanja poslovnih partnerjev. Delavce smo podprli v tem, da ne bi prodali pristanišča, da se zaščitijo interesi zaposlenih, nikakor nismo podprli spremembe modela upravljanja Luke in odpiranja koncesijske pogodbe.
Pa kaj ni ravno to glavni kamen spotike?
Da, tukaj se je dalo razbrati konfuznost predlogov glavnega lastnika. Čeprav so Luka in Slovenske železnice usodno povezane, sem menil, da za povezavo obeh ni treba ustanavljati holdinga. Zato sem ministru odsvetoval take spremembe.
Se vam zdi logično, da lastnik zahteva zamenjavo nadzornikov (in uprave), če družba dosega dobre rezultate?
Ne poznamo vseh podrobnosti v ozadju. Če bi bil jaz na njihovem mestu, bi javnosti razkril prave razloge za zamenjavo.
Če nekdo nečesa ne razkrije, vzbudi sum, da nima prav. Tudi vi ste se hudovali, da so vas zamenjali kljub dobrim rezultatom.
Jaz sem se kljub vsemu umaknil in po sodni poti dokazujem svoj prav.
V sedanjem primeru je šlo za nekaj podobnega. Premier jih je pohvalil, da odlično delajo, čez tri dni pa so rekli, da jih bodo zamenjali.
Težava ni samo pri odločitvah države.
Ampak?
V dveh letih na infrastrukturnem področju niso naredili nič: niti vhoda, niti dokumentacije, niti soglasij niso pridobili ... Še za razširitev bertoške vpadnice sta morali občina in država sami sprejeti odločitev o financiranju dokumentacije. Bistveno več so izgubili z zaporo Luke ob uporu, kot če bi posodili denar za dokumentacijo. Brez dodatne širitve ceste Luka ne more zadihati s polnimi pljuči. Če bi bil jaz predsednik uprave, bi že leta 2014 začel graditi nov bertoški vhod.
Mogoče res, ker bi župan vam dal soglasje in stavbno pravico ...
Ne morem sprejeti neresnice, ki jo sporočajo iz pristanišča glede ceste, da je ta projekt blokiran zaradi ministrstva ali mestne občine Koper.
Ali se vam ne zdi, da je minister podpisal ta dogovor zato, da se dobrika pred interpelacijo in mehča ostre napade, usmerjene vanj?
Ne. To je minister naredil tudi na moj predlog, ker Luka ni privolila v sofinanciranje in ker smo ugotovili, da lahko to izpeljemo tudi brez nje.
Se vam ne zdi, da bi za cesto tako in tako morala poskrbeti država?
Tudi Alenka Žnidaršič Kranjc je rekla, da drugi tir ni stvar Luke. Kdor tako pravi, očitno nima pospravljenega podstrešja. Če izvajam neko dejavnost in nimam dostopa, je očitno v mojem interesu, da dobim povezavo – cesto ali železnico. Vložek Luke bi moral biti samoumeven. Vsi kažejo s prstom na ministra Gašperšiča. Tega ne morem sprejeti. Ta minister je komunikativen in odziven. Na začetku ga je res polomil, še zdaj je na spletu moje pismo, s katerim sem ga tedaj okrcal.
Bo minister preživel interpelacijo?
Mislim, da jo bo.
Kaj pa uprava Luke?
Ta uprava je premalo odločna. Je tista, ki določa in vladi predlaga program razvoja pristanišča in je tudi odgovorna za njegovo uresničevanje. Prelaganje odgovornosti na ministrstvo ali na lokalne skupnosti je samo izgovor. Da se da narediti več, smo pokazali v kratkem času mojega vodenja Luke.
Toda Luka še zmeraj nima odgovora, zakaj nimajo zemljišča za vhod. Saj spor zaradi lastništva med občino in državo ne bi smel biti ovira za pravico do gradnje na vašem ozemlju ...
Spor bo rešilo sodišče. Ministrstvo je dalo soglasje Luki, da lahko sklene najemno pogodbo z občino za to zemljišče. To je izmišljena bojazen, ovira, namišljen problem, za katerim se skriva neodločena in nespretna uprava.
Ampak Luka ima več slabih izkušenj z občino. Decembra lani je sprejela sklep, da se kljub sprejetemu državnemu prostorskemu načrtu ne sme podaljšati prvega pomola.
Sklep o zadržanju podaljšanja prvega pomola je bil sprejet zaradi ukrepov delitvene bilance z Ankaranom, polovica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in koncesnine je odpadla na 3300 prebivalcev Ankarana, druga polovica pa je pripadla 51 tisoč prebivalcem koprske občine. Na to nesorazmerje pri delitvi denarja smo hoteli opozoriti in predlagali, naj se potem tudi pristanišče nekoliko bolj razvija v ankaranski občini, če je že tako. To ni zato, da bi občina resno nasprotovala podaljšanju prvega pomola.
S takimi odločitvami škodite Luki ...
Poleg podaljšanja pomola nas zanima, zakaj se Luka ne loti gradnje potniškega terminala. Njej potniški terminal res ne prinaša veliko zaslužka, več dobijo s tovorom. Jaz pa pravim, da razvoja pristanišča ni, če se z razvojem ne poistoveti lokalno prebivalstvo. Širitev pristanišča brez lokalne skupnosti ni možna.
Kaj naj stori Luka, da bi čim prej zgradila vhod?
Ima vsa soglasja, naj sklene pogodbo z občino!
Razmišljate o vrnitvi v Luko?
Potem ko sem na prvi stopnji dobil sodbo, sem jasno povedal, da ne potrebujem denarja, nikakršne odškodnine, če se vrnem na mesto predsednika uprave.
Koliko bi vam bila Luka dolžna?
53 plač. Takrat so izračunali, da je to 660 tisoč evrov, ampak zdaj ima uprava še višjo plačo in bi odškodnina v resnici znašala 700 do 800 tisoč evrov. Z obrestmi bi prišli blizu milijona. Luka se je pritožila. Sodišče je doslej odločilo le, da je bil sklep o moji razrešitvi ničen, kar pomeni, da še vedno nisem razrešen in sem še vedno predsednik uprave Luke Koper.
Kakšna bi bila prednost vašega prihoda v Luko?
Hitrejše odločanje, preudarnejše vodenje in hitrejši infrastrukturni razvoj Luke Koper. Ta nesoglasja med Luko in Slovenskimi železnicami so zame absolutni nesmisel, kajti prepiranje s prvim členom v logistični verigi in pranje umazanega perila v javnosti, obmetavanje s floskulami, pri čemer vse to poslušajo poslovni partnerji, je res velik nesmisel. Če bi bil jaz lastnik takega podjetja, bi se poglobil v problematiko in zamenjal upravo. Poglejte samo, kako smo ob žledu sodelovali z Železnicami!
To je poudaril tudi minister Gašperšič.
Ne samo on, tudi vsi luški poslovni partnerji. Če bi nadzorniki priznali napako in me postavili za predsednika uprave, bi to bila največja korist za Luko, ne zame.
Nadzorniki se smejejo takšnemu stališču.
Pa naj se. Slovenija bo propadla smeje se, potem pa bomo jokali. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.
Ali ni ves čas opazna želja po nekakšnem prevladovanju SŽ nad Luko?
Če nekdo nekaj predlaga, kar zame ni sprejemljivo, to ne pomeni, da moram prenehati komunicirati z njim. Zdaj imamo projektno podjetje za drugi tir. Trdim, da morata vanj vstopiti tako SŽ kot Luka Koper. Sicer pa ne potrebujemo niti holdinga niti pristaniške uprave, potrebujemo le pristaniško zdravo pamet. Osebno ne vidim nič nenavadnega, če vlada išče nove oblike financiranja in želi večji del naložbe nasloniti na zasebni kapital.
Bo projektno podjetje sposobno izpeljati vse postopke, da bodo začeli graditi drugi tir?
Zakaj pa ne? Gašperšič je vendarle prvi minister v vseh vladah, ki mu je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za drugi tir.
Seveda pa so vse prejšnje vlade nekaj naredile, da je do tega sploh lahko prišlo.
Naredili niso nič, delali pa so dve desetletji.
Toda minister še zmeraj načenja vprašanje koncesije.
Ne vem, zakaj se Luka ne bi zadolžila za drugi tir. Lahko bi investirala tudi svoje dividende in koncesnino ...
Zato, ker bi od tira uživala zgolj približno desetino koristi, preostale uživajo železničarji, prevozniki, logisti, država, drugo gospodarstvo, čistejše okolje ... Zakaj se samo za drugi tir, ki ni prav nič dražji od drugih podobnih v državi, iščejo zasebni vlagatelji?
V finančno konstrukcijo vstopa država z 200 milijoni, poleg že investiranih 55 milijonov, prav tako evropska sredstva. Vsak evro, vložen v tir, se bo desetkrat povrnil. Sam mislim, da se Luka Koper ne konča pri njeni carinski ograji. Drugi tir je tudi pristaniška infrastruktura. Kdor tega ne razume, dela škodo državi in naj se čim prej umakne s položaja.
Iz vaših besed sklepam, da lahko Slovenija sama izpelje investicijo in nam zato ni treba prodati pristanišča ali SŽ.
Ni treba. V primerjavi z milijardami, ki so izpuhtele iz države, je nekaj sto milijonov evrov vložka v slovensko infrastrukturo v bistvu zanemarljiv strošek. Še posebej upoštevajoč koristi od takih vlaganj.
Se vam ne zdi, da vlada še zmeraj mečka s finančno konstrukcijo?
Saj išče rešitve. Ali je umetnost v tem, da nagajamo vsem vladam in hočemo vedno nove? Nimamo časa menjati vlade in ministrov, ker delamo sramoto državi in izgubljamo čas. Raje vladi pomagajmo. Pozorno sem poslušal premiera Mira Cerarja in vidim, da se možakar trudi, išče rešitve.
Ampak narod misli drugače. Večina anketiranih je z vlado nezadovoljnih.
Kje pa imamo jamstvo, da bi neka druga hitreje premaknila projekt? Zato se raje poenotimo o ključnih vprašanjih in gradnji cestne in železniške infrastrukture. Vsi nas prehitevajo po levi in po desni, mi se pa ukvarjamo sami s sabo.
Kako pa je z reševanjem cestne problematike v Istri?
Z nobenim ministrom se še nismo tako konstruktivno pogovarjali, kot se s tem.
Ste dosegli kakšen napredek pri obalni cesti, ali je pomembneje, da cesta ne gre preblizu županove hiše?
V nekaj tednih naj bi rešili zagate s prometno signalizacijo. Z ministrstvom, Darsom in DRSI potekajo intenzivna usklajevanja, kot še nikoli doslej. Minister bo končno odločitev po dodatnih usklajevanjih sprejel v soglasju z lokalnimi skupnostmi. Tako je obljubil. Tudi on zdaj vidi, da je škoda, ker obalna cesta ni zaprta in namenjena turizmu. Obljubil je, da bo promet proti Luciji in mejnemu prehodu Sečovlje stekel nazadnje.
Skratka, ves čas govori o rešitvah in obljublja.
Jaz imam dober občutek.
Niste mi odgovorili: menite, da bo uprava Luke odstavljena?
Ni potrebno. Želim si, da bi se stvari čim prej uredile. Zaradi mene lahko konča še en mandat, ampak bi se morala znati bolje odločati. Na sedanji način zavira razvoj pristanišča.
Bi prihodnje leto lahko začeli graditi drugi tir?
Lahko bi ga že letos. Zakaj bi čakali prihodnje leto!
Kaj pa finančna konstrukcija, razpis, izbira izvajalcev ...?
Realno gledano – če se začne graditi v tem mandatu, bo to velik napredek.
So to sposobni narediti?
Ne vem, zakaj ne bi bili. Naložbo ocenjujemo na okoli 500 milijonov evrov. Graditi morata predvsem SŽ in Luka.
Podjetje Marjetica, ki ga vodite, je oddalo zavezujočo ponudbo za nakup 38,9-odstotnega deleža družbe Vinakoper. Imate možnost?
Vedno je možnost. To, kar se je zgodilo z Agroindom, se v primeru Vinakoper ne bi smelo ponoviti. Marjetica vstopa kot varovalka, da se primer Agroinda ne ponovi. Vsi vemo, da ima Luka predkupno pravico, in veseli bomo, če jo bo uveljavila.
Kaj pravite na nasprotovanje SDH glede možnih nakupov deleža Vinakopra?
To je tisto nerazumevanje, o katerem sem govoril, ko nekdo misli, da se lahko Luka razvija sama od sebe, čeprav se z njenim razvojem ne bi poistovetili tudi lokalni prebivalci. To je velika napaka v razumevanju bistva. Tako smo zapravili veliko potencialov Luke.
Če boste kupili ta delež Vinakopra, ga boste upravljali tako kot doslej?
Pri skrbnem pregledu poslovanja so se pokazale nekatere pasti pri glasovalnih pravicah na skupščini in v njegovem poslovnem modelu, kjer ni prevlade in premoči med družbeniki. Na letni ravni Vinakoper ustvari nekaj čez 8 milijonov evrov prihodkov. V kratkem času bi se dalo prihodke podvojiti, saj izvozijo komaj dva odstotka vina.
Zakaj se tako trdno oklepate vodenja Marjetice, če pa dobro poslujete z družbo Gasspar Invest?
Lahko bi vodil še dvajset takih projektov. Nekateri se utopijo v delu pri enem samem problemu, jaz pa velike projekte lažje rešujem. Mene razdražijo majhne, trafikantske zadeve. Tudi veliko ladjo lahko vozim brez težav, z majhnim čolničkom pa bi imel nekaj preglavic, ker nimam potrpljenja.
Ste prodali vsa stanovanja v izolski Rezidenci Livade?
Pet jih še ni prodanih.
Je to sreča?
Če se zanašaš samo na srečo, lahko pozabiš na posel. Stanje v nepremičninskem poslu se izboljšuje, vendar so se razmere s kapitalom spremenile. Cene stanovanj se lahko sučejo le med 1600 in 2200 evri za meter in nič več.
Bo slabi banki uspelo prodati Nokturno?
Bo, če bodo ponudili cene, ki jih trg prenese. Stanovanja v Nokturnu so specifična, grajena za zahtevnejše kupce. Tudi manjše garsonjere merijo 60 do 70 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bodo za enosobna stanovanja prav tako visoke cene. Kupcev na trgu je manj. Določena kritična masa kupcev je že kupila stanovanje v naši Rezidenci. Prvih 118 smo prodali v dveh mesecih, po letošnjem aprilu pa prodajamo počasneje.
Kako daleč ste z delitveno bilanco premoženja med Koprom in Ankaranom?
Ključna vprašanja smo že uredili in podpisali sporazume.
Kaj pa koncesnina od luke?
Ankarančani ne bi bili z ničimer prikrajšani, če bi koncesnino razdelili po številu prebivalcev, ker je bilo tudi prej tako. Vlada bi morala spremeniti uredbo. Rešitev bi bila zakon o pristaniškem mestu ali zakon o pristanišču Koper. Z njim bi uredili tudi koncesnino. Pobudo zanj sem dal že leta 2013. Kolikor je meni znano, pa se tak zakon ne pripravlja, niti sprememba koncesijske pogodbe ne.
»Če lastnik izrazi nezaupnico nadzornikom, bi bilo spodobno in v skladu s korporativnim upravljanjem, da tak nadzornik odstopi sam, že na poziv,« dogajanje v Luki Koper komentira Mišič. Foto: Jože Suhadolnik
Mar ni v pripravi državni akt, ki naj bi omogočil poseganje v sedanjo koncesijsko pogodbo o upravljanju tovornega pristanišča?
Z zakonom ne bi jemali koncesije Luki Koper, saj lahko zakon ugotovi, da je koncesija že podeljena. Narobe se prikazuje, da bi s takim zakonom nekaj podirali. Ne vidim nobenega problema v tem, da ima Luka še naprej koncesijo. Podeljene koncesije nima smisla preklicevati.
Edino, če bi kdo hotel dati tretji pomol nekomu drugemu ...
Če bi bil jaz predsednik uprave Luke, bi šel v podaljšanje prvega, drugega in še v gradnjo tretjega pomola. Ankaran bi lahko profitiral od tega pomola. Širili bi morje v kopno, na ankaranski strani pa uredili turistično infrastrukturo, ki bi koristila kraju. Luka bi morala razumeti, da je treba razvijati turizem, na obeh straneh pristanišča, vendar ne razumejo te oblike »mehčanja« javnega mnenja.
Ste član jadralske ekipe na jadrnici Adriatic Europa, prav tako njen lastnik. Kako je jadrnica financirana? Jo sponzorirata občina ali Marjetica?
Ne, občina je dala le soglasje, da se jadralnemu klubu Piranski zaliv dodeli privez, ki ga klub tudi plačuje v skladu s tarifo.
Niti majic ne?
Dali smo majice z našim logotipom, ampak to je bilo vse. Nikakršnih finančnih sredstev. Adriatic Europa je edina tekmovalna maksi jadrnica, ki pluje pod slovensko zastavo. Projekt je zasnovan, ker čutim odsotnost zavedanja Slovenije, da je pomorska država, da bi lahko bolje izkoristili svoj pomorski potencial, da imamo resolucijo o razvoju pomorstva, vendar je vse to le na papirju.
Imeli pa ste kar nekaj protekcije pri urejanju priveza za jadrnico. So bili uvedeni preiskovalni postopki?
Inšpekcija je bila, odgovorili smo tudi komisiji za preprečevanje korupcije, na očitke, ki so jim jih javili. Preverili so vse, kar je bilo povedanega v ovadbi. Za zdaj niso ugotovili ničesar.
Pa je šlo za navzkrižje interesov?
Zakaj bi bilo navzkrižje interesov? Privez dodeljuje mestna občina, pogodbo o privezu uredi upravljavec pristanišča. To je sklepanje pogodbe z društvom, za katero občina Koper prepozna promocijski potencial, ker jadrnica promovira koprsko občino, ima slovensko in evropsko zastavo, seveda je tudi nekaj zasebnih sponzorjev, ki nimajo zveze z javnim denarjem.
Koliko je teh sponzorstev?
To bi morali vprašati Dušana Puha, ker jaz nisem član društva.
Ste pa lastnik jadrnice.
Lastnik so Gasspar Naložbe, ki so dale jadrnico v najem jadralnemu klubu.
Za koliko?
Dogovorjeni smo, da v nekem razmerju lastnik investira v opremo in da ves denar za promocijo vlaga v jadrnico. Lastnik ne pričakuje nikakršnih dobičkov. Predvsem je to naložba v Dušana Puha, ki je ikona slovenskega jadranja.
Kateri boste na Barcolani?
Prizadevali si bomo priti med prvih pet.
Se ne bojite, da bi izgubili svojega piarovca Vojka Rotarja?
Zakaj?
Ker je Popovič svoje odpustil in ga nujno potrebuje.
Končno je Marjetica v stoodstotni lasti mestne občine Koper in že na začetku smo jasno povedali zaposlenim, da smo samo podaljšana operativna roka občinske uprave.
Je Popovič po vašem nasvetu odpustil vse svoje piarovce?
Ne, po mojem nasvetu nobenega. To je županova suverena odločitev.
Zakaj je to storil?
To morate vprašati njega.
Kateri velik projekt je občina izpeljala v tem mandatu ali pa ga še bo?
Občina je dala številne pobude za spremembe prostorskih načrtov. Upamo, da bo država hitreje pomagala pri sprejemanju teh načrtov, pri čemer kaže dober namen, več optimizma kot v preteklosti.
Vprašal sem, kako je z velikimi projekti. Zdi se, da ste precej na slabšem kot v Luki, kjer čakajo, da jim vlaganja dovolijo. Kaže, da projektov ta mandat v Kopru ne bo, kljub temu da smo zunaj krize.
V občini se stalno nekaj premika ... Zdaj se dela podporni zid pri Bastionu. To so taki mikro projekti, ki izboljšujejo podobo Kopra.
Zakaj se nič ne premakne z bazenom in poslovnim centrom Bonifika, ki mu Koprčani zaradi nedokončanosti pravijo Zagrada Famiglia?
Občina je uredila okolico, zdaj so na potezi zasebniki.
Toda večji del ima v rokah občina.
To, kar ima občina, je bilo pred kratkim kupljeno iz stečaja.
Pred dvema letoma.
Občina ureja dokumentacijo. Največ pozornosti je namenjeno ureditvi cestne povezave in preusmeritvi prometa proti Hrvaški. To bo velik dosežek.
Boste ostali županov svetovalec?
Zakaj pa ne?
Ker se spre z najboljšimi prijatelji: Franci Matoz, Tomaž Gantar, Ante Guberac, tri piarovke in še več podobnih. Se bo sprl tudi z vami?
Zakaj bi se? Župan preveč zaupa ljudem in potem zaspijo. Očitno ni bil zadovoljen z delom PR službe.
Ampak očitno tudi ne živi v realnem svetu.
Toda velika sprememba Kopra, ki je iz sivega mesta postal povsem drugačno, je njegova zasluga.
Po vsem sodeč se je izpel in nima več idej. Predvsem pa ne zna živeti z drugimi.
Zelo je oblegan z vseh strani z različnimi interesi. Ne vidim razloga, zakaj se Koper ne bi naprej razvijal.
Zakaj si je vtepel v glavo občinsko lastništvo hotela Koper? Zakaj ne bi s tem denarjem raje dokončal bazena na Bonifiki, ki propada?
Vemo, da je veliko hotelov v mestu slabo urejenih in niso na pravi ravni. Koper si zasluži dobro hotelsko podjetje. Občina bi oddala koncesijo primernemu hotelirju, rada bi mestu zagotovila boljše turistične vsebine. Vsega projekta ne smem razkriti, ampak kolikor ga poznam, bi mestu prinesel največ.
Katera občina v tej državi je še lastnica hotela?
To, da je bil hotel v slabem stanju zaradi slabih lastnikov, to pa ni sporno.
Popovič že 12 let govori o do neba segajočih nebotičnikih, pa že več let ne premakne niti ene nekoliko večje nedokončane poslovne stavbe. Naj na Bonifiki pokaže svoje koncepte. Saj bi tam bil lahko zelo dober hotel. Mar ne zaupa več Grafistu?
Res ni praksa, da bi občine bile lastnice hotelov, vendar se zaradi slabih izkušenj tudi to spreminja. Kot lastnica lahko najemniku postavi jasne smernice in zahteva jamstva, da bo hotel izpolnjeval standarde, ki bi prispevali k bogatejši turistični ponudbi mesta. Lokalna skupnost pri dosedanjih slabih lastnikih hotelov ni mogla ostati pasivna.
